Mladega duhovnika pošljejo na redko naseljeno Kočevsko, kjer je zelo osamljen. Po letu dni se odloči za obisk starega župnika, ki prav tako živi v divjini, da najde pri njem tolažbo in spodbudo. “Kaj vam pomaga vzdržati v tej samoti?” “Maša in dva martinija dnevno,” odgovori župnik. “Bi spili kozarček z mano?” “Z veseljem, zelo rad.” Župnik se obrne proti kuhinji in zavpije: “Maša…, zmešaj nama dva martinija!”
Ujame duhovnik zlato ribico. – Če me izpustiš, ti izpolnim dve želji, moleduje ribica. Duhovnik jo izpusti. – Povej prvo željo, mu reče ribica. – Nočem več biti duhovnik. Ribica mu vzame Biblijo in talar ter ga obleče v Murino obleko. – In druga želja? – Rad bi živel preskrbljen, brez vseh skrbi in brez dela. Ribica mu zamenja Murino obleko s talarjem in vrne Biblijo, z jezno pripombo: – Ne me zajebavat…!!!
Mladega duhovnika pošljejo na redko naseljeno Kočevsko, kjer je zelo osamljen. Po letu dni se odloči za obisk starega župnika, ki prav tako živi v divjini, da najde pri njem tolažbo in spodbudo.”Kaj vam pomaga vzdržati v tej samoti?” “Maša in dva martinija dnevno,” odgovori župnik. “Bi spili kozarček z mano?” “Z veseljem, zelo rad.” Župnik se obrne proti kuhinji in zavpije: “Maša…, zmešaj nama dva martinija!”
Rudi gleda, kako župnik s kladivom in žeblji popravlja plot. “Ali bi se rad česa naučil?” vpraša župnik. “Ne, le zanima me, kaj rečejo župniki, ko se kresnejo po prstih.”
-“Gospod župnik, prosim, pridigajte prihodnjič tudi o razodetjih in videnjih, ki jih ima moj mož.”
Po maši k župniku prihajajo farani, mu podajo roko in se mu lepo zahvalijo. Pristopi tudi lepo oblečen moški in reče: “Gospod župnik – za popizdit dobro pridigo ste imeli!” “Me veseli, da vam je bila všeč, vendar bi vas prosil, da takih besed ne uporabljate, ker se to v cerkvi ne spodobi.” “Kakorkoli že,” nadaljuje možakar, “vaša pridiga mi je bila tako všeč, da sem vam fuknil 100 evrov v puščico.” “Ne me jebat?!” odvrne župnik.