To jutro sem sedel na klopci poleg brezdomca in ga vprašal, kako je tako končal. Odgovoril mi je: »Še prejšnji teden sem imel vse. Kuharja, ki mi je kuhal, mojo sobo so čistili, oblačila prali in likali, imel sem streho nad sabo, TV, internet, lahko sem šel v telovadnico, knjižnico, lahko sem se šolal.« Vprašal sem ga, kaj se mu je zgodilo. Droge, alkohol, ločitev? Nič od tega. Odpustili so me iz zapora.
Poslednja lisičja zvijača je, ko se stegne.
Tajkuni so v zaporu, denar jim ostane. Davkoplačevalci smo svobodni, a bolečina ostane.
Pride žena možu na obisk v zapor in ga vpraša: – Kako se kaj počutiš, dragi? – Glih tak, ko doma, pravi – No, sem vesela, samo, kak to misliš, tak, ko doma? – No, saj veš, hrana je neokusna, perilo ni glih speglano, seksa tudi ni, pa še vun me ne pustijo zvečer!
-“Kar lahko rečem za ta kraj: HRANA JE PA DOBRA!”
Enkrat ponevedoma, potem zaporedoma.
-“Ne bi mu smel reči, da te zebe v noge.”
To jutro sem sedel na klopci poleg brezdomca in ga vprašal, kako je tako končal. Odgovoril mi je: »Še prejšnji teden sem imel vse. Kuharja, ki mi je kuhal, mojo sobo so čistili, oblačila prali in likali, imel sem streho nad sabo, TV, internet, lahko sem šel v telovadnico, knjižnico, lahko sem se šolal.« Vprašal sem ga, kaj se mu je zgodilo. Droge, alkohol, ločitev? Nič od tega. Odpustili so me iz zapora.