Mladega duhovnika pošljejo na redko naseljeno Kočevsko, kjer je zelo osamljen. Po letu dni se odloči za obisk starega župnika, ki prav tako živi v divjini, da najde pri njem tolažbo in spodbudo. “Kaj vam pomaga vzdržati v tej samoti?” “Maša in dva martinija dnevno,” odgovori župnik. “Bi spili kozarček z mano?” “Z veseljem, zelo rad.” Župnik se obrne proti kuhinji in zavpije: “Maša…, zmešaj nama dva martinija!”
Veliko mesto, velika samota.
Veliko mesto, velika samota.
Mladega duhovnika pošljejo na redko naseljeno Kočevsko, kjer je zelo osamljen. Po letu dni se odloči za obisk starega župnika, ki prav tako živi v divjini, da najde pri njem tolažbo in spodbudo.”Kaj vam pomaga vzdržati v tej samoti?” “Maša in dva martinija dnevno,” odgovori župnik. “Bi spili kozarček z mano?” “Z veseljem, zelo rad.” Župnik se obrne proti kuhinji in zavpije: “Maša…, zmešaj nama dva martinija!”
Samotni otok v stilu
-Počutim se kot bi bilo nekaj narobe z mano.
