Profesorski zbor Strojne fakultete so odpeljali na letališče in jih posadili v letalo. Ko so vsi posedli, so jim po zvočniku povedali: “To letalo so v celoti konstruirali študenti naše Strojne fakultete.” Profesorji poskačejo pokonci in v paniki zbežijo iz letala, samo eden obsedi. Vprašajo ga, kako to. Pravi: “Če so ga konstruirali naši študenti, zagotovo ne bo niti štartal.”
-“Vladno letalo smo sicer res dražje kupili kot prodali… A glavno da je biznis!”
-“Karlo, kako visoko letimo?”
Letal visoko, padel globoko.
Kapitan letala stopi med potnike in pove: ‘ Spoštovani potniki imamo okvaro motorja in smo že odvrgli vso prtljago. Žal to ni dovolj. Žrtvovati moramo del potnikov, da bi ostali lahko preživeli. Nobenega ne bomo diskriminirali zaradi barve kože, narodnosti ali seksualne orientacije. Da bo pošteno bomo sli po abecedi . Zato prosim naj k vratom pristopijo: arabci, bosanci, cigani, črnci … Ampak ata, midva sva črnca. Ne sine, danes sva nigerja.
-“Karlo, kako visoko letimo?”
Kapitan letala stopi med potnike in pove: ‘ Spoštovani potniki imamo okvaro motorja in smo že odvrgli vso prtljago. Žal to ni dovolj. Žrtvovati moramo del potnikov, da bi ostali lahko preživeli. Nobenega ne bomo diskriminirali zaradi barve kože, narodnosti ali seksualne orientacije. Da bo pošteno bomo sli po abecedi . Zato prosim naj k vratom pristopijo: arabci, bosanci, cigani, črnci … Ampak ata, midva sva črnca. Ne sine, danes sva nigerja.
