Mala Mojca je opazovala mamico, ki si je s črtalom obrobljala oči. “Zakaj pa si pišeš s svinčnikom okoli oči?” je zanimalo Mojco. “Tako bodo moje oči veliko lepše!” ji je odgovorila mamica. Mojca je čez pol ure vprašala: “In kdaj začne delovati?”
“Kaj so to elementi?” vpraša učiteljica. “Elementi so denar, ki ga mamica zame vsak mesec prejme od očka ,” odgovori Mojca.
Janez: “Mojca, oprosti!” Mojca: “Vzami tisti krožnik in ga vrzi ob tla!” Janez tako stori, krožnik se razleti na majhne koščke. Mojca: “Sedaj pa se mu opraviči, mogoče se bo sestavil.”
Mojca pride na pregled k zdravniku. “Koliko tehtate?” jo vpraša. “59 kg.” “No, stopite na tehtnico!” Tehtnica pokaže 72 kg. “Koliko ste visoki?” “178 cm.” “Bomo izmerili,” in merilo pokaže 168 cm. Zdravnik ji še izmeri pritisk in pravi: “180/120, pritisk imate kar visok, veste.” Mojca: “Saj ni čudno, preden sem prišla sem, sem bila visoka in vitka, sedaj pa sem majhna in debela.”
Janez in Mojca gresta na slikarsko razstavo slikarja, nekdanjega Mojčinega sošolca. Nenadoma naletita na akt, v katerem Janez nemudoma prepozna Mojco. “O ljubi bog, ali si mu ti gola pozirala?” Mojca v solzah: “Nisem, dragi, to je zgleda narisal po spominu.”
