Mlada, sveže diplomirana blond psihologinja je nastopila svojo prvo
službo na neki osnovni šoli. Že navsezgodaj je tekala po hodnikih in
učilnicah in pazljivo opazovala, če bi se kje pojavil kakšen “problem”.
Zaide na šolsko dvorišče in zagleda skupino dečkov, ki se podijo za
žogo. Opazi pa nekoga, ki je osamljen stal nedaleč stran. Kvečjemu
za kakšen korak se je premaknil levo in desno ali pa naprej in nazaj.
Psihologinja si misli: “No, jasen primer…introvertiran… kar takoj bom
začela s terapijo.”
Stopi do dečka in ga prijazno ogovori:
“Kaj je , sinko, zakaj tu poskakuješ z ene noge na drugo?
Imaš težavo, da bi se pridružil ostalim, te fantje šikanirajo?
Meni lahko vse poveš, zaupaj mi…”
Deček jo je najprej debelo gledal, nato ji odsekano odgovori:
“Teta, ne ga srat, jaz sem golman!”
Sveža psihologinja
