• 4. oktober: Vozi me orient express v daljave …

    Leta 1883 je šel na prvo vožnjo vlak orient ekspres. Ime označuje potniški vlak, s katerim potniki potujejo na dolge razdalje. Prvotno je bil orient ekspres last podjetja Compagnie Internationale des Wagons-Lits. Vlak je med svojim delovanjem večkrat zamenjal progo poti. Sprva je pojem orient ekspresa označeval redno mednarodno progo, pozneje pa je postal sinonim za luksuzna potovanja. Prva proga, ki so jo odprli, je bila iz Pariza v München in Dunaj vse do romunskega mesta Giurgiu. Od tam so...

  • 10. oktober: Obletnica koroškega plebiscita

    Leta 1920 je bil na Koroškem izveden plebiscit, na katerem so se koroških prebivalci odločali za priključitev južne Koroške k Avstriji. Od 39.291 upravičencev se jih je plebscita udeležilo kar 37.636. Oddanih pa je bilo 37.304 veljavnih glasov, od tega za Republiko Avstrijo 59,04 odstotka, za Kraljevino SHS pa 40,96 odstotka. Z izidom glasovanja je bila določena tudi meja med državama. Leta 732 je v bližini francoskega Poitiersa vodja Frankov Karel Martel s svojo vojsko premagal vojsko Mavrov in tako...

  • 18. november: Dan, ko je George Bernard Shaw zavrnil denarno nagrado

    Leta 1926 je irski dramatik George Bernard Shaw zavrnil denar, ki mu je pripadal ob podelitvi Nobelove nagrade. To je storil z aforizmom: “Lahko oprostim Alfredu Nobelu za izum dinamita, a le hudič v človeški podobi je lahko izumil Nobelovo nagrado.” Shaw, ki se je v zgodovino zapisal kot romanopisec, esejist, satirik, politik in javni govorec, danes vseeno najbolj slovi po svoji dramatiki – pa čeprav je svojo prvo dramo (Widower’s Houses) napisal šele, ko je že krepko prekoračil trideseto...

  • 24. avgust: Dan, ko je izbruhnil Vezuv in zasul Pompeje

    Leta 79 našega štetja je izbruhnil 1.281 metrov visok ognjenik Vezuv, lava pa je pod seboj pokopala več antičnih mest. Vezuv (italijansko Vesuvio, latinsko Vesuvius) je ognjenik ob obali Neapeljskega zaliva, ki leži približno deset kilometrov vzhodno od Neaplja v južni Italiji. Je eden izmed štirih še delujočih ognjenikov v Italiji in edini na evropski celini, saj so preostali trije delujoči vulkani v Italiji na otokih. Ob zadnjem izbruhu leta 1944 je umrlo 49 ljudi. Verjetno najbolj znan izbruh vulkana...

  • 7. november: Začetek oktobrske revolucije

    Leta 1917 se je v Rusiji začela velika oktobrska revolucija oziroma vstaja v takratnem Petrogradu. V noči s 24. na 25. oktober 1917 po starem koledarju (ali od 7. na 8. november po novem) so oboroženi delavci z vojaki pod vodstvom boljševikov zrušili začasno vlado. Zato jo nekateri imenujejo boljševiška, bolj redko pa tudi novembrska revolucija. V nekaterih pogledih je bila nadaljevanje ruske revolucije leta 1917, pri čemer je bila prva faza tako imenovana februarska revolucija. Najbolj markanten voditelj revolucije...

  • 25. september: Dan, ko se v Hollywoodu slavi vsaj tri rojstne dneve

    Leta 1968 se je v Philadelphii rodil ameriški igralec in pevec Will Smith, ki je zaslovel z vlogo v humoristični nanizanki Princ z Bel Aira. Willarda Christopherja Smitha, dobitnika zlatega globusa, dvakratnega nominiranca za oskarja in večkratnega grammyjevca, je revija Newsweek nekoč razglasila za najvplivnejšega igralca na planetu, saj mu je uspelo prodreti na sam vrh v treh najmočnejših medijih v ZDA: na televiziji, filmu in v glasbeni industriji. Smithova najopaznejša tv-vloga je bila naslovna v Princu z Bel Aira,...

  • 15. oktober: Rojstvo Simona Gregorčiča

    Leta 1844 se je na Vrsnem rodil Simon Gregorčič. V Gorici je študiral bogoslovje, duhovniški poklic pa ga je popeljal od Kobarida, kjer je ustanovil eno prvih čitalnic na Slovenskem, prek Branika do Gradišča nad Prvačino. Zaradi slabega gmotnega položaja njegove družine je bil Gregorčiču dosegljiv le študij bogoslovja. Ta pa mu ni zagotovil delovnega mesta, ki bi ga osrečilo. Kot kaplan v Kobaridu se je namreč Simon Gregorčič zaljubil v Dragojilo Milek, ki pa zanj kot duhovnika seveda ni...

  • 11. avgust: Ustanovitev SAZU-ja

    Leta 1938 je bila kot tretja jugoslovanska znanstvena akademija ustanovljena Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Začetki pravega znanstvenoraziskovalnega dela so se začeli po letu 1945, in sicer v okviru šestih oddelkov: za zgodovino in družbene vede, za filološke in literarne vede, za matematične, fizikalne in tehnične vede, za naravoslovne vede, za umetnosti in za medicinske vede. Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije. Člani so...

  • 13. september: Pozdravljen, Roald Dahl

    Leta 1923 je umrl slovenski jezikoslovec Maks Pleteršnik, avtor Slovensko-nemškega slovarja. Delo je izšlo leta 1894, 110.000 gesel pa je zbranih na 1.900 straneh. Slovar, ki ga je snoval devet let, je klasično delo slovenske leksikografije, jezikoslovec Jože Toporišič pa ga je ocenil kot naš največji slovaropisni dosežek do Slovarja slovenskega knjižnega jezika, za katerega je bil slovar, ki je splošno poznan kot Pleteršnikov slovar, tudi eden od temeljev. Pleteršnikov slovar je služil tudi kot temelj številnim naslednjim slovarjem, pravopisu...

  • 14. avgust: Slovo graditelja “slovenskih piramid”

    Na današnji dan leta 1786 je umrl slovenski geodet, gradbenik in vzgojitelj številnih kartografov Jožef Mrak, znan tudi kot graditelj “slovenskih piramid”. Mrak je bil vodja in glavni predstavnik t. i. idrijske kartografske šole. Po letu 1736 je kot rudniški praktikant izdelal več načrtov rudnika živega srebra in leta 1744 zemljevid Idrije. Mapiral je rudna nahajališča na Koroškem, v Karavankah, Zasavju in na Moravskem. Projektiral je novo rudniško žgalnico v Idriji, topilnico rude v Banski Štavnici (Slovaška) ter klavže (Brusove...