Dolenske resnice

Dolenci:
Vsakemu domačemu rdečemu vinu rečeš cviček. Kraju s 7000 prebivalci in štirimi semaforji rečeš “mejstu”.

Zavedaš se, da je lahko usodno, če se pelješ mimo gostilne. Nimaš kleti ampak keudr.

Nimaš “superg”, “adidask” in “patik”, ampak ene in edine “teniske”! Stvari ne razumeš, ampak jih zastopš.

Se ne utrudiš, ampak zmatraš. Začudenje izražaš z “Ne me jebat!” Nisi buden, ampak čuješ!

Nič ni tam ali pa tu, ker je vse tamlele in tlelele. Stvari ne potrebuješ, ampak jih nucaš!

;D Ne pogovarjaš se, ampak se menš. Ni kaj, ni kva, ni kua… ampak enostauno: aa?

Ne rečeš odidi, ampak bejš. Ne želim…ampak hočm.

Nadpovprečno uporabljaš besedi kur… in p…! Nisi pijan, ampak si nabit ku mina.

Mi nimamo shrambe, mi mamo špajzo. Ne voziš kolesa, ampak bicikl. Mi mamo škarpo, ne zid!

Ne igraš glasbe, ampak špilaš musko. Ne rečeš krožnik in skodelica, ampak taler in šalca.

Nimaš mila, ampak žajfo. Ne rečeš izvijač, ampak šeraufnciger. Ne vprašaš zakaj ampak zakuga?

Ne ješ češenj, ampak črešje. Ne ješ jabolk, ampak jabuka. Ne zajtrkuješ, ampak fruštkaš.

Nisi pripravljen, ampak prštiman. Ne greš domov, ampak domu. Mi se ne vozimo….mi se furamo.

Ne vprašamo kje si doma ampak “skod pa si”? Mi ne rečemo noro, kul… ampak huduu.

Ne greš na poroko ampak na ohcet. Se ne jezimo, ampak pi…mo.

Pa zafrkavamo tut ne, ampak je….. Ne bereš časopisov ampak cajtnge!

Mi rečemo špricr ne brizganec. Mi ne osvajamo ampak pecamo.

Ne piješ, ampak ga žreš. Nimaš predpasnika, ampak firtah. Mi ne “dokončamo dela” ampak smo “fertik s poslom”.

Ga ne pretepeš, ker te je ogoljufal, ampak pref…., ker te je nategnu.