V zgodnjih jutranjih urah 31. avgusta 1997 je v pariškem predoru Alma skupaj s spremljevalcem Dodijem Al Fayedom umrla Lady Diana.
Njena smrt je pretresla tako Veliko Britanijo kot svet. Britansko kraljico Elizabeto II., ki je takrat izgubljala priljubljenost, pa je prisilila k prilagoditvi odnosa do britanske javnosti.
Britanska javnost se je na Dianino smrt odzvala izjemno čustveno. Nekaj ur po nesreči se je pred Kensingtonsko palačo, princesinim domom v Londonu, začela širiti preproga rož, ki so jih tja položili žalujoči Britanci.
Takratni britanski premier Tony Blair je Diano označil za “princeso ljudskih množic” in s tem segel v srca britanskih državljanov. Britanska monarhinja pa je nasprotno napačno presodila razpoloženje javnosti in se je na začetku odločila ostati na škotskem gradu Balmoral, kjer je kraljeva družina preživljala počitnice, namesto da bi se vrnila v London.
Okrog teh dogodkov in nasprotujočih si pogledov znotraj Buckinghamske palače o tem, kako se odzvati na Dianino smrt, je spletena tudi zgodba filma Kraljicarežiserja Stephena Frearsa, v katerem je zablestela Helen Mirren in za vlogo dobila oskarja.
Princeso so po pogrebni slovesnosti v Westminstrski opatiji v Londonu pokopali na posestvu družine Spencer Althrop. Njen pogreb je bil eden največjih medijskih dogodkov v zgodovini, ki ga je bilo mogoče prek malih zaslonov spremljati po vsem svetu. Sledilo mu je 2,5 milijarde gledalcev.
Leta 1589 je v Ljubljani umrl slovenski protestantski pisatelj in prevajalec Jurij Dalmatin. Doma je bil iz Krškega. Šolal se je pri Adamu Bohoriču v Krškem, študiral v Babenhausnu in Tübingenu. Spodbujal ga je Primož Trubar. Slovstveno dejavnost je začel s cerkvenimi pesmimi, ki so izšle v Trubarjevih pesmaricah. Najbolj znan je kot prevajalec svetega pisma v slovenščino leta 1584. Prevod je najpomembnejše dejanje vse slovenske protestantske književnosti. Knjiga je bila sprva tiskana v Mandelčevi tiskarni v Ljubljani, po prepovedi tiska pa so jo natisnili v Wittenbergu in jo k nam skrivoma prepeljali v sodih.
Leta 1867 je v Parizu umrl francoski pesnik Charles Pierre Baudelaire, ki je s pesniško zbirko Rože zla utemeljil sodobno simbolistično liriko.
Leta 1879 se je rodila avstrijska pianistka Alma Mahler.
Leta 1882 je umrl slovenski pianist in skladatelj Jurij Mihevc, ki je večino življenja deloval v Parizu. Napisal je več kot 500 skladb, največ za klavir, ki so bile dolga desetletja zelo priljubljene.
Leta 1942 je nemški Wehrmacht prodrl do reke Volge.
Leta 1945 se je v Belfastu na Severnem Irskem rodil glasbenik Van Morrison, s pravim imenom George Ivan Morrison.
Leta 1949 se je rodil ameriški filmski igralec Richard Gere.
Leta 1955 se je rodil ameriški atlet Edwin Moses.
Leta 1967 je samomor naredila žena poveljnika koncentracijskega taborišča Buchenwald, Ilsa Koch, ki so jo zaradi krutosti imenovali čarovnica iz Buchenwalda.
Leta 1967 je umrl ruski pisatelj in novinar Ilja Grigorjevič Erenburg.
Leta 1969 je skupina mladih libijskih častnikov strmoglavila libijskega kralja Idrisa 1. in razglasila Arabsko republiko Libijo. Oblast je prevzel revolucionarni svet pod vodstvom Moamerja El Gadafija.
Leta 1972 je ameriški plavalec Mark Spitz je na olimpijskih igrah v Münchnu s svetovnima rekordoma osvojil zlati medalji na 100 m delfin (54,27) in štafeti 4 x 200 m prosto (7:35,78).
Leta 1983 je sovjetska vojska nad Sahalinom sestrelila južnokorejski boeing 747 z 240 potniki in 29 člani posadke. Umrli so vsi na letalu.
Leta 1994 je sovjetska vojska zapustila ozemlje nekdanje Nemške demokratične republike in formalno končala polstoletno navzočnost na tem ozemlju. Slovesnosti sta prisostvovala tudi predsednik Rusije Boris Nikolajevič Jelcin in nemški kancler Helmut Kohl.
Leta 1996 je kanuist Simon Hočevar prvi dan EP-ja v kajaku in kanuju na divjih vodah v Augsburgu postal evropski prvak.
Leta 2004 je Manchester United potrdil, da se je z Evertonom dogovoril o prestopu angleškega reprezentanta Wayna Rooneyja. Odškodnina za zvezdnika je znašala 37 milijonov evrov.
Leta 2010 je umrl dvakratni zmagovalec Dirke po Franciji Laurent Fignon, ki je bil na “francoski pentlji” najboljši v letih 1983 in 1984.
0 Comments