Leta 1828 se je v Jasni Poljani rodil Lev Nikolajevič Tolstoj, ki je zgodaj ostal brez staršev.
Po nedokončanem študiju v Kazanu je živel na svojem posestvu, a kmalu vstopil v vojsko in se udeležil bojev na Kavkazu. Udeležil se je tudi krimske vojne in sodeloval v bitki za Sevastopol. Na svojem posestvu se je posvečal književnemu delu in prosvetljevanju kmetov.
Odrekel se je ortodoksnemu pravoslavju in zahteval vrnitev k prvotnemu krščanstvu, njegovi etiki in uboštvu. Leta 1901 so ga celo izobčili iz pravoslavne cerkve. Pri 82 letih odšel od doma, a je na poti zbolel in umrl 9. novembra leta 1910 na železniški postaji Astapovo. Pokopan je v Jasni Poljani. Njegovo pisanje obsega vrsto pripovednih in dramskih del. Spomini na mladost, Sevastopolske povesti, romani Vojna in mir, Ana Karenina in Vstajenje. Drame: Moč teme, Živi mrtvec, komedija Sadovi prosvete in številna druga.
Drugi dogodki na današnji dan …
Leta 430 je umrl najznamenitejši predstavnik krščanske filozofije patristike Avrelij Avguštin. Ta izjemen filozof, teolog, škof in svetnik ter eden najznamenitejših cerkvenih učiteljev se je rodil leta 354.
Leta 1540 je umrl italijanski slikar Francesco Mazzola Parmigionino. Velja za predstavnika zgodnjega manierizma. Rodil se je 11. januarja 1503.
Leta 1619 je Ferdinand II. postal rimsko-nemški cesar. Znan je bil po tem, da je preganjal protestante, kar je povzročilo tridesetletno vojno.
Leta 1645 je v Rostocku umrl nizozemski pravnik, pesnik, humanist in utemeljitelj znanosti o mednarodnem pravu Hugo Grotius, s pravim imenom Huig de Groot. Rodil se je 10. aprila 1583 v Delftu.Leta 1619 je bil obsojen na dosmrtno ječo, vendar je že čez dve leti pobegnil v Francijo. Z delom O pravu vojne in miru iz leta 1625, ki temelji na nazorih naravnega prava, je postavil temelje mednarodnemu pravu. V delu Svobodno morju, ki je izšlo leta 1609, pa je postavil temelje pomorskemu pravu.
Leta 1654 je umrl švedski državnik Axel Gustafsson Oxenstierna.
Leta 1749 se je v Frankfurtu na Maini rodil nemški pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in teoretik Johann Wolfgang Goethe. Študiral je pravo, na vojvodovo povabilo je odšel v Weimar, kjer je opravljal visoke državne funkcije. Vrh njegovega življenjskega dela pomeni dramska pesnitev Faust. Literaturi se je zapisal še z romanom v pismih Trpljenje mladega Wertherja. Avtobiografsko podobo je ustvaril v delu Pesnitev in resnica. Umrl je 28. avgusta 1832 v Weimarju.
Leta 1833 se je rodil angleški slikar sir Edward Coley Burne-Jones.
Leta 1851 se je v Poljanah nad Škofjo Loko v revni kmečki družini rodil slovenski pisatelj in politik Ivan Tavčar. Šolanje je začel v Poljanah, gimnazijo končal v Novem mestu in Ljubljani, študij prava pa na Dunaju. Od tam se je vrnil 1875, bil je nekaj časa odvetniški pripravnik; 1884 je odprl samostojno odvetniško pisarno v Ljubljani, svoje nasvete je objavljal v Slovenskem pravniku.
V svojih delih se ves čas giblje v kmečkem okolju in rad posega v zgodovino. Med kmečko prozo sodita zbirka črtic Med gorami, kjer prikazuje usode Poljancev, in Cvetje v jeseni, ki vsebuje okvirno zgodbo, podobno kot zbirka črtic V zali. Pomemben del njegove proze so zgodovinska dela: Visoška kronika, Vita vitae mea (Življenje mojega življenja), Grajski pisar Amandus, Izza kongresa. Tavčar je tudi avtor utopičnega romana 4000. Tavčar je bil vitalna osebnost. Objavljati je začel kot študent. Najprej je bil sodelavec lista Zora, ki je izhajal v Mariboru, nato pa pri Stritarjevem Zvonu, Ljubljanskem zvonu in Slovanu. Umrl je 19. februarja 1923 v Ljubljani.
Leta 1866 se je v Povodju pri Skaručni rodil slovenski zborovodja in glasbeni pedagog Matej Hubad, ki velja za osrednjega glasbenika svoje dobe.
Leta 1886 se j
e rodil slovenski jezikoslovec in etnolog Avgust Pavel.
Leta 1894 se je v Pazinu rodil slovenski dramatik, pripovednik in mladinski pisatelj Angelo Cerkvenik. Nekaj časa je sodeloval v delavskem kulturnem društvu Svoboda. Pisal je socialne povesti v pretežno ekspresionističnem duhu. Osrednja tematika njegovih mladinskih povesti je svet živali, znane so Ovčar Runo, Sivi in Medvedek s Križeve gorice. Umrl je 6. junija 1981 v Ljubljani.
Leta 1897 se je rodil francosko-ameriški filmski igralec Charles Boyer.
Leta 1900 je umrl angleški filozof Henry Sidgwick.
Leta 1912 se je rodil angleški učitelj in ljubiteljski astronom George Eric Deacon Alcock.
Leta 1914 je umrl ruski skldatelj Anatolij Konstantinovič Ljadov.
Leta 1925 se je rodil ameriški plesalec Donald O’Connor.
Leta 1925 se je rodil ruski pisatelj in scenarist Arkadij Natanovič Strugacki.
Leta 1943 je tretji rajh prevzel izvršilno oblast na Danskem.
Leta 1943 se je rodil bolgarski kralj Boris III.
Leta 1944 so zavezniki osvobodili Grenoble in Marseille.
Leta 1945 sta
se v Čunkingu srečala Mao Ce Tung in Čangkajšek.
Leta 1957 je senator Strom Thurmond začel najdaljši, 24 ur in 19 minut dolg, govor v zgodovini ameriškega senata.
Leta 1959 je umrl češki skladatelj Bohuslav Martinu.
Leta 1960 je v Ljubljani umrl slovenski skladatelj Anton Lajovic, ki je dvignil slovensko glasbo s stopnje priložnostnega amaterstva na stopnjo sodobne svetovne umetne glasbe in položil temelje slovenski orkestralni glasbi. Posebej odlične so njegove simfonične pesnitve.
Leta 1963 je ameriški borec za človekove pravice, zlasti črncev, doktor Martin Luter King pripravil znameniti protestni shod – Marš svobode v Washingtonu, ki se ga je udeležilo več kot 200.000 ljudi. Znan je njegov govor “I have a dream”.
Leta 1965 se je v ontarijskem Timminsu rodila kanadska pevka Eilleen Regina Edwards, bolj znana kot Shania Twain.
Leto 1965 je občinstvo na newyorškem stadionu Forest Hills izžvižgalo Boba Dylana, ker je v roke prijel električno kitaro.
Leta 1966 se je rodil kolumbijski vratar Rene Higuita. Bil je zelo karizmatična osebnost na igrišču. Za Kolumbijo je na 69 tekmah dosegel tri gole. Izvajal je enajstmetrovke in proste strele. Na svetovnem prvenstvu leta 1990 je v osmini finala proti Kamerunu preigraval na sredini igrišča, potem pa mu je Roger Milla odvzel žogo in jo poslal v nebranjeno mrežo. Kamerunci so slavili z 2:1. Higuita je postal slaven, ko je na prijateljski tekmi proti Angliji septembra 1995 s škorpijonskim skokom odbil strel Jamieja Redknappa. Skočil je v zrak in z nogama za glavo odbil žogo nazaj v polje.
Leta 1971
se je rodila ameriška plavalka Janet Evans, ki je bila ena najboljših plavalk 20. stoletja. Že pri 15 letih je leta 1987 popravila svetovna rekorda na 800 in 1.500 m prosto. Bila je junakinja olimpijskih iger leta 1988 v Seulu, ko je osvojila tri zlate medalje. Najprej je slavila na 400 metrov v mešanem slogu. Razred zase je bila tudi na 400 in 800 metrov prosto. Leta 1992 je bila velika favoritinja na 400 m prosto, saj je bila neporažena 6 let. V napetem zaključku jo je na olimpijskih igrah v Barceloni ugnala Nemka Dagmar Hase. Gladko je zmagala na 800 m prosto.
Leta 1975 se je francoska vlada odločila, da bo na Korziko poslala vojsko in policijo, da bi preprečila demonstracije, na katerih so Korzičani zahtevali avtonomijo. Francozi so otok od Genove kupili leta 1768 in od takrat je sestavni del Francije.
Leta 1975 je umrl slovenski kulturni delavec Mitja Mejak. Pisal je pesmi, pozneje pa se je posvetil literarni kritiki.
Leta 1980 je umrl slovenski pisatelj Beno Zupančič. V številnih spisih se je na izviren način poglabljal v življenje ljudi svojega časa.
Leta 1981 je ameriški Center za nadzor bolezni objavil, da se je povečalo število obolelih moških za pnevmocistisom in kaposijevim sarkomom.
Leta 1988 je v nesreči na letalskem mitingu v Ramsteinu umrlo 70 gledalcev.
Leta 1994 je Francoz Luc Leblanc v Agrigentu postal svetovni prvak v cestni dirki profesionalcev. Kilometer pred ciljem je pobegnil zasledovalcem in prišel sam v cilj z devetimi sekundami prednosti pred Italijanom Claudiom Chiappuccijem. Bron je pripadel Francozu Richardu Virenqueju.
Leta 1995 je v eksploziji bombe na sarajevski tržnici Markale umrlo 37 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 85. Predstavniki Organizacije združenih narodov so za zločin obsodili bosanske Srbe. Čez dva dni je sledilo silovito Natovo bombardiranje srbskih položajev.
Leta 1996 je tudi uradno začela veljati razveza zakona med princem Charlesom in lady Diano.
Leta 1999 je Gregor Cankar na svetovnem prvenstvu v Sevilli v skoku v daljino osvojil bronasto odličje (8,36 m).
To je bila prva slovenska medalja na SP-jih. Zmagal je Kubanec Ivan Pedroso (8,56 m), drugi pa je bil Španec Yago Lamela (8,40 m). Cankar je največjo daljavo dosegel v četrti seriji, ko so najdaljši skok namerili tudi Lameli.
Leta 1999 sta Iztok Čop in Luka Špik na veslaškem svetovnem prvenstvu v St. Catharinesu v Kanadi osvojila zlato medaljo v dvojnem dvojcu. Z izidom 6:04,43 sta Čop in Špik dosegla tudi najhitrejši čas med dvojnimi dvojci v zgodovini veslanja oz. neuradni svetovni rekord.
Leta 2001 je Sergej Perčun, vratar moskovskega CSKA-ja, umrl zaradi poškodb, ki jih je dobil na nogometni tekmi 18. avgusta. Perčun se je tik pred koncem tekme zaletel z napadalcem moštva Anši. Preiskave so pokazale, da je imel nogometaš, ki je bil v komi, možganske poškodbe, zato so ga prepeljali v eno izmed moskovskih bolnišnic, kjer je umrl.
Leta 2007 je bil za 11. predsednika Turčije izvoljen Abdullah Gül.
Leta 2007 je po treh dneh v kritičnem stanju v bolnišnici umrl nogometaš Seville Antonio Puerta. 22-letni igralec se je zgrudil na prvenstveni tekmi z Getafejem. Potem ko je ob pomoči soigralcev zapustil igrišče, je v slačilnici spet izgubil zavest. Po prihodu v bolnišnico so zdravniki potrdili, da je imel Španec podaljšan srčni infarkt – srce naj bi se mu ustavilo kar petkrat -, ki je močno poškodoval tudi druge notranje organe, tako da so ti po treh dneh odpovedali. Pred sobotno tragedijo je Puerta na treningu dvakrat izgubil zavest, a so v klubu menili, da je vzrok vročina.
Leta 2011 je vrhunec svetovnega prvenstva v atletiki v Daeguju minil brez superzvezdnika Usaina Bolta. Jamajčan je v finalu šprinta na 100 metrov prehitro štartal in bil diskvalificiran. Zlato je osvojil njegov rojak Yohan Blake (9,92). Bolt se je moral v Južni Koreji zadovoljiti z zlatom na 200 metrov in štafeti 4 x 100 metrov.
Leta 1828 se je v Jasni Poljani rodil Lev Nikolajevič Tolstoj, ki je zgodaj ostal brez staršev.
Po nedokončanem študiju v Kazanu je živel na svojem posestvu, a kmalu vstopil v vojsko in se udeležil bojev na Kavkazu. Udeležil se je tudi krimske vojne in sodeloval v bitki za Sevastopol. Na svojem posestvu se je posvečal književnemu delu in prosvetljevanju kmetov.
Odrekel se je ortodoksnemu pravoslavju in zahteval vrnitev k prvotnemu krščanstvu, njegovi etiki in uboštvu. Leta 1901 so ga celo izobčili iz pravoslavne cerkve. Pri 82 letih odšel od doma, a je na poti zbolel in umrl 9. novembra leta 1910 na železniški postaji Astapovo. Pokopan je v Jasni Poljani. Njegovo pisanje obsega vrsto pripovednih in dramskih del. Spomini na mladost, Sevastopolske povesti, romani Vojna in mir, Ana Karenina in Vstajenje. Drame: Moč teme, Živi mrtvec, komedija Sadovi prosvete in številna druga.
Drugi dogodki na današnji dan …
Leta 430 je umrl najznamenitejši predstavnik krščanske filozofije patristike Avrelij Avguštin. Ta izjemen filozof, teolog, škof in svetnik ter eden najznamenitejših cerkvenih učiteljev se je rodil leta 354.
Leta 1540 je umrl italijanski slikar Francesco Mazzola Parmigionino. Velja za predstavnika zgodnjega manierizma. Rodil se je 11. januarja 1503.
Leta 1619 je Ferdinand II. postal rimsko-nemški cesar. Znan je bil po tem, da je preganjal protestante, kar je povzročilo tridesetletno vojno.
Leta 1645 je v Rostocku umrl nizozemski pravnik, pesnik, humanist in utemeljitelj znanosti o mednarodnem pravu Hugo Grotius, s pravim imenom Huig de Groot. Rodil se je 10. aprila 1583 v Delftu.Leta 1619 je bil obsojen na dosmrtno ječo, vendar je že čez dve leti pobegnil v Francijo. Z delom O pravu vojne in miru iz leta 1625, ki temelji na nazorih naravnega prava, je postavil temelje mednarodnemu pravu. V delu Svobodno morju, ki je izšlo leta 1609, pa je postavil temelje pomorskemu pravu.
Leta 1654 je umrl švedski državnik Axel Gustafsson Oxenstierna.
Leta 1749 se je v Frankfurtu na Maini rodil nemški pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in teoretik Johann Wolfgang Goethe. Študiral je pravo, na vojvodovo povabilo je odšel v Weimar, kjer je opravljal visoke državne funkcije. Vrh njegovega življenjskega dela pomeni dramska pesnitev Faust. Literaturi se je zapisal še z romanom v pismih Trpljenje mladega Wertherja. Avtobiografsko podobo je ustvaril v delu Pesnitev in resnica. Umrl je 28. avgusta 1832 v Weimarju.
Leta 1833 se je rodil angleški slikar sir Edward Coley Burne-Jones.
Leta 1851 se je v Poljanah nad Škofjo Loko v revni kmečki družini rodil slovenski pisatelj in politik Ivan Tavčar. Šolanje je začel v Poljanah, gimnazijo končal v Novem mestu in Ljubljani, študij prava pa na Dunaju. Od tam se je vrnil 1875, bil je nekaj časa odvetniški pripravnik; 1884 je odprl samostojno odvetniško pisarno v Ljubljani, svoje nasvete je objavljal v Slovenskem pravniku.
V svojih delih se ves čas giblje v kmečkem okolju in rad posega v zgodovino. Med kmečko prozo sodita zbirka črtic Med gorami, kjer prikazuje usode Poljancev, in Cvetje v jeseni, ki vsebuje okvirno zgodbo, podobno kot zbirka črtic V zali. Pomemben del njegove proze so zgodovinska dela: Visoška kronika, Vita vitae mea (Življenje mojega življenja), Grajski pisar Amandus, Izza kongresa. Tavčar je tudi avtor utopičnega romana 4000. Tavčar je bil vitalna osebnost. Objavljati je začel kot študent. Najprej je bil sodelavec lista Zora, ki je izhajal v Mariboru, nato pa pri Stritarjevem Zvonu, Ljubljanskem zvonu in Slovanu. Umrl je 19. februarja 1923 v Ljubljani.
Leta 1866 se je v Povodju pri Skaručni rodil slovenski zborovodja in glasbeni pedagog Matej Hubad, ki velja za osrednjega glasbenika svoje dobe.
Leta 1886 se j
e rodil slovenski jezikoslovec in etnolog Avgust Pavel.
Leta 1894 se je v Pazinu rodil slovenski dramatik, pripovednik in mladinski pisatelj Angelo Cerkvenik. Nekaj časa je sodeloval v delavskem kulturnem društvu Svoboda. Pisal je socialne povesti v pretežno ekspresionističnem duhu. Osrednja tematika njegovih mladinskih povesti je svet živali, znane so Ovčar Runo, Sivi in Medvedek s Križeve gorice. Umrl je 6. junija 1981 v Ljubljani.
Leta 1897 se je rodil francosko-ameriški filmski igralec Charles Boyer.
Leta 1900 je umrl angleški filozof Henry Sidgwick.
Leta 1912 se je rodil angleški učitelj in ljubiteljski astronom George Eric Deacon Alcock.
Leta 1914 je umrl ruski skldatelj Anatolij Konstantinovič Ljadov.
Leta 1925 se je rodil ameriški plesalec Donald O’Connor.
Leta 1925 se je rodil ruski pisatelj in scenarist Arkadij Natanovič Strugacki.
Leta 1943 je tretji rajh prevzel izvršilno oblast na Danskem.
Leta 1943 se je rodil bolgarski kralj Boris III.
Leta 1944 so zavezniki osvobodili Grenoble in Marseille.
Leta 1945 sta
se v Čunkingu srečala Mao Ce Tung in Čangkajšek.
Leta 1957 je senator Strom Thurmond začel najdaljši, 24 ur in 19 minut dolg, govor v zgodovini ameriškega senata.
Leta 1959 je umrl češki skladatelj Bohuslav Martinu.
Leta 1960 je v Ljubljani umrl slovenski skladatelj Anton Lajovic, ki je dvignil slovensko glasbo s stopnje priložnostnega amaterstva na stopnjo sodobne svetovne umetne glasbe in položil temelje slovenski orkestralni glasbi. Posebej odlične so njegove simfonične pesnitve.
Leta 1963 je ameriški borec za človekove pravice, zlasti črncev, doktor Martin Luter King pripravil znameniti protestni shod – Marš svobode v Washingtonu, ki se ga je udeležilo več kot 200.000 ljudi. Znan je njegov govor “I have a dream”.
Leta 1965 se je v ontarijskem Timminsu rodila kanadska pevka Eilleen Regina Edwards, bolj znana kot Shania Twain.
Leto 1965 je občinstvo na newyorškem stadionu Forest Hills izžvižgalo Boba Dylana, ker je v roke prijel električno kitaro.
Leta 1966 se je rodil kolumbijski vratar Rene Higuita. Bil je zelo karizmatična osebnost na igrišču. Za Kolumbijo je na 69 tekmah dosegel tri gole. Izvajal je enajstmetrovke in proste strele. Na svetovnem prvenstvu leta 1990 je v osmini finala proti Kamerunu preigraval na sredini igrišča, potem pa mu je Roger Milla odvzel žogo in jo poslal v nebranjeno mrežo. Kamerunci so slavili z 2:1. Higuita je postal slaven, ko je na prijateljski tekmi proti Angliji septembra 1995 s škorpijonskim skokom odbil strel Jamieja Redknappa. Skočil je v zrak in z nogama za glavo odbil žogo nazaj v polje.
Leta 1971
se je rodila ameriška plavalka Janet Evans, ki je bila ena najboljših plavalk 20. stoletja. Že pri 15 letih je leta 1987 popravila svetovna rekorda na 800 in 1.500 m prosto. Bila je junakinja olimpijskih iger leta 1988 v Seulu, ko je osvojila tri zlate medalje. Najprej je slavila na 400 metrov v mešanem slogu. Razred zase je bila tudi na 400 in 800 metrov prosto. Leta 1992 je bila velika favoritinja na 400 m prosto, saj je bila neporažena 6 let. V napetem zaključku jo je na olimpijskih igrah v Barceloni ugnala Nemka Dagmar Hase. Gladko je zmagala na 800 m prosto.
Leta 1975 se je francoska vlada odločila, da bo na Korziko poslala vojsko in policijo, da bi preprečila demonstracije, na katerih so Korzičani zahtevali avtonomijo. Francozi so otok od Genove kupili leta 1768 in od takrat je sestavni del Francije.
Leta 1975 je umrl slovenski kulturni delavec Mitja Mejak. Pisal je pesmi, pozneje pa se je posvetil literarni kritiki.
Leta 1980 je umrl slovenski pisatelj Beno Zupančič. V številnih spisih se je na izviren način poglabljal v življenje ljudi svojega časa.
Leta 1981 je ameriški Center za nadzor bolezni objavil, da se je povečalo število obolelih moških za pnevmocistisom in kaposijevim sarkomom.
Leta 1988 je v nesreči na letalskem mitingu v Ramsteinu umrlo 70 gledalcev.
Leta 1994 je Francoz Luc Leblanc v Agrigentu postal svetovni prvak v cestni dirki profesionalcev. Kilometer pred ciljem je pobegnil zasledovalcem in prišel sam v cilj z devetimi sekundami prednosti pred Italijanom Claudiom Chiappuccijem. Bron je pripadel Francozu Richardu Virenqueju.
Leta 1995 je v eksploziji bombe na sarajevski tržnici Markale umrlo 37 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 85. Predstavniki Organizacije združenih narodov so za zločin obsodili bosanske Srbe. Čez dva dni je sledilo silovito Natovo bombardiranje srbskih položajev.
Leta 1996 je tudi uradno začela veljati razveza zakona med princem Charlesom in lady Diano.
Leta 1999 je Gregor Cankar na svetovnem prvenstvu v Sevilli v skoku v daljino osvojil bronasto odličje (8,36 m).
To je bila prva slovenska medalja na SP-jih. Zmagal je Kubanec Ivan Pedroso (8,56 m), drugi pa je bil Španec Yago Lamela (8,40 m). Cankar je največjo daljavo dosegel v četrti seriji, ko so najdaljši skok namerili tudi Lameli.
Leta 1999 sta Iztok Čop in Luka Špik na veslaškem svetovnem prvenstvu v St. Catharinesu v Kanadi osvojila zlato medaljo v dvojnem dvojcu. Z izidom 6:04,43 sta Čop in Špik dosegla tudi najhitrejši čas med dvojnimi dvojci v zgodovini veslanja oz. neuradni svetovni rekord.
Leta 2001 je Sergej Perčun, vratar moskovskega CSKA-ja, umrl zaradi poškodb, ki jih je dobil na nogometni tekmi 18. avgusta. Perčun se je tik pred koncem tekme zaletel z napadalcem moštva Anši. Preiskave so pokazale, da je imel nogometaš, ki je bil v komi, možganske poškodbe, zato so ga prepeljali v eno izmed moskovskih bolnišnic, kjer je umrl.
Leta 2007 je bil za 11. predsednika Turčije izvoljen Abdullah Gül.
Leta 2007 je po treh dneh v kritičnem stanju v bolnišnici umrl nogometaš Seville Antonio Puerta. 22-letni igralec se je zgrudil na prvenstveni tekmi z Getafejem. Potem ko je ob pomoči soigralcev zapustil igrišče, je v slačilnici spet izgubil zavest. Po prihodu v bolnišnico so zdravniki potrdili, da je imel Španec podaljšan srčni infarkt – srce naj bi se mu ustavilo kar petkrat -, ki je močno poškodoval tudi druge notranje organe, tako da so ti po treh dneh odpovedali. Pred sobotno tragedijo je Puerta na treningu dvakrat izgubil zavest, a so v klubu menili, da je vzrok vročina.
Leta 2011 je vrhunec svetovnega prvenstva v atletiki v Daeguju minil brez superzvezdnika Usaina Bolta. Jamajčan je v finalu šprinta na 100 metrov prehitro štartal in bil diskvalificiran. Zlato je osvojil njegov rojak Yohan Blake (9,92). Bolt se je moral v Južni Koreji zadovoljiti z zlatom na 200 metrov in štafeti 4 x 100 metrov.
0 Comments