Leta 1859 je bila objavljena knjiga angleškega naravoslovca Charlesa Darwina O nastanku vrst.
Delo britanskega naravoslovca Charlesa Darwina O nastanku vrst s podnaslovom Z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje je ena najodmevnejših knjig v zgodovini znanosti in kulture.
V biološki vedi in širše je povzročila tak preobrat kot v astronomiji Kopernikov spis O revolucijah nebesnih sfer. Tako kot je s Kopernikom Zemlja prenehala veljati za središče vesolja, je po Darwinu nehalo veljati prepričanje o stalnosti živalskih in rastlinskih vrst, pa tudi človek je bil uvrščen v evolucijsko verigo živih bitij.
V knjigi je Darwin postavil tezo o spremenljivosti oz. transmutaciji vrst in svoje delo pravzaprav razumel kot argumentacijo zoper dogmo tistega časa o stvarjenju in nespremenljivosti vrst, pospremljeno s številnimi primeri iz narave in podprto z logičnim sklepanjem o procesih evolucije.
Delo je v izvirniku prvič izšlo leta 1859 in bilo v hipu razprodano, že v času Darwinovega življenja (umrl je leta 1882) pa je doživelo šest izdaj v več ponatisih in tudi prve prevode.
Leta 380 je Teodozij I. tudi uradno vstopil v Konstantinopel.
Leta 642 je Teodor I. postal papež.
Leta 1642 je holandski morjeplovec Abel Janson Tasman južno od Avstralije odkril otok in ga poimenoval Van Dimenova zemlja, pozneje pa so otok preimenovali v Tasmanijo – njemu v čast.
Leta 1650 je umrl portugalski skladatelj Manuel Cardoso.
Leta 1655 se je rodil švedski kralj Charles XI.
Leta 1770 je umrl francoski zgodovinar Charles-Jean-Francois Henault.
Leta 1784 se je rodil 12. predsednik Združenih držav Amerike Zachary Taylor. Funkcijo je opravljal v letih 1849/50.
Leta 1826 se je rodil italijanski pisatelj Carlo Collodi, s pravim imenom Carlo Lorenzini. Njegovo najbolj znano delo je Ostržek.
Leta 1833 se je rodil srbski pesnik in urednik, viden predstavnik srbske romantike Jovan Jovanovič – Zmaj. Njegovo delo obsega pesmi, otroške pesmi, pripovedke in prevode. Dvajset let je urejal otroški list Neven, za otroke pa je napisal znani deli Čika Jova in Vrtnice.
Leta 1859 je bila objavljena knjiga angleškega naravoslovca Charlesa Darwina O nastanku vrst.
Leta 1864 se je v Albiju rodil francoski slikar in grafik Henri de Toulouse – Lautrec, potomec ene najstarejših francoskih plemiških rodbin.
Leta 1884 se je rodil izraelski predsednik Jicak Ben Zvi.
Leta 1888 se je rodil ameriški pisatelj Dale Carnegie.
Leta 1906 je v Gorici umrl slovenski pesnik Simon Gregorčič, ki se ga je zaradi blagoglasnosti njegovih še danes priljubljenih pesmi oprijel vzdevek Goriški slavček.
Leta 1913 se je rodila irska igralka Geraldine Fitzgerald.
Leta 1916 je v Londonu umrl izumitelj prvega avtomatskega orožja, pištole maxim, sir Hiram Stevens Maxim.
Leta 1929 je umrl francoski državnik Georges Benjamin Clemenceau, premier Francije med letoma 1906-1909 in 1917-1920.
Leta 1944 je 88 ameriških bombnikov bombardiralo Tokio.
Leta 1947 je spodnji dom ameriškega kongresa s 346 glasovi za in 17 proti odobril poziv na sodišče zaradi nespoštovanja kongresa za t. i. hollywoodsko deseterico, ki je bila obtožena, da v filmsko industrijo uvaja komunizem.
Leta 1947 je bil Robert Schuman izvoljen za premierja Francije. Pozneje je postal tudi prvi predsednik Evropskega parlamenta.
Leta 1948 se je rodil ameriški košarkar in trener Rudy Tomjanovich. Slaven je postal že kot igralec, največje uspehe pa je dosegel kot trener. Največja uspeha je dosegel s Houston Rocketsi, ki jih je v letih 1994 in 1995 popeljal do dveh naslovov Lige NBA. Izbran je bil za trenerja leta 1997. Leta 2000 je ameriško reprezentanco popeljal do zlata na olimpijskih igrah v Sydneyju.
Leta 1951 so na Broadwayu premierno odigrali predstavo Gigi, v kateri je v glavni vlogi nastopila do tedaj malo znana igralka Audrey Hepburn. Predstavo so ponavljali vsak večer naslednjih šest mesecev, Hepburnova pa je za dobro igro dobila tudi prvo filmsko vlogo v Rimskih počitnicah.
Leta 1955 se je rodil ameriški bobnar skupine The Ramones Elvis Ramone.
Leta 1960 je umrla ruska nadvojvodinja Olga Aleksandrovna Romanova, zadnja nadvojvodinja carske Rusije, ki jo je vodil njen starejši brat, car Nikolaj II.
Leta 1960 je Wilt Chamberlain na tekmi Lige NBA med Philadelphio in Bostonom (132:129) zbral neverjetnih 55 skokov, kar je še vedno veljaven rekord.
Leta 1961 je v Mariboru umrl mladinski pisatelj in pedagog Gustav Šilih. Njegovi najbolj znani deli staNekoč je bilo jezero in Beli dvor.
Leta 1963 je Jack Ruby v Dallasu ubil Leeja Harveyja Oswalda, ki je bil obdolžen, da je streljal na predsednika Johna Kennedyja in ga ubil.
Leta 1969 je plovilo Apollo 12 varno pristalo v Tihem oceanu.
Leta 1975 se je rodila ameriška alpska smučarka Kristina Koznick, med letoma 1998 in 2003 zmagovalka šestih slalomskih tekem za svetovni pokal. Med cilji, ki jih v smučarski karieri ni dosegla, je olimpijska medalja (nastopila je na trojih igrah), prav tako pa je nikoli ni bilo na stopničkah tekem svetovnega prvenstva.
Leta 1975 se je rodil nekdanji slovenski nogometni reprezentant Spasoje Bulajič, ki je v Sloveniji igral za velenjski Rudar, CMC Publikum, Olimpijo in Maribor. Edini reprezentančni gol je dosegel aprila 1998 v Murski Soboti na prijateljski tekmi proti Češki (1:3).
Leta 1978 se je rodila ameriška igralka Katherine Heigl, ki je zaslovela v nanizanki Talenti v belem, nato pa se odločila za filmsko kariero.
Leta 1984 se je rodila nemška alpska smučarka Maria Hoefl – Riesch.
Leta 1989 je pod pritiskom množičnih demonstracij v Pragi odstopilo celotno vodstvo Komunistične partije Češkoslovaške, vključno z generalnim sekretarjem Milošem Jakešem. Na njegovo mesto je bil imenovan Karol Urbanek.
Leta 1995 je atletinja Brigita Bukovec prejela Bloudkovo nagrado, najvišje državno priznanje na področju športa. Nagradi za življenjsko delo sta prejela Silvo Kristan in Pavle Šegula.
Leta 2000 je na ulicah Barcelone protestiralo okoli 900.000 ljudi. Na čelu kolone protestnikov je bil tudi takratni španski premier Jose Maria Aznar ter številni drugi državni in politični predstavniki. Protestirali so zoper številne teroristične akcije, ki jih je po Španiji izvedla baskovska separatistična organizacija Eta.
Leta 2001 je slovenska košarkarska reprezentanca doživela enega najbolj ponižujočih porazov, saj jo je s 73:70 premagala Anglija.
Leta 2002 je Mitja Petkovšek na svetovnem prvenstvu v gimnastiki v Debrecenu na bradlji z oceno 9,787 osvojil srebrno medaljo. Zmagal je Kitajec Li Šjaopeng (9.812).
Leta 2003 je v Španiji umrla albinogorila Floquet de Neu.
Leta 2007 je upokojeni teniški igralec Pete Sampras v “bitki generacij” v Macau ugnal takratnega prvega igralca sveta Rogerja Federerja s 7:6 (6) in 6:4.
Leta 2008 je Jure Zdovc na selektorskem mestu slovenske košarkarske reprezentance zamenjal Aleša Pipana. Najuspešnejši slovenski košarkar vseh časov je reprezentanco na evropskem prvenstvu na Poljskem popeljal do četrtega mesta. Polega izbrane vrste je istega leta prevzel še vodenje Uniona Olimpije.
0 Comments