14. avgust: Slovo graditelja “slovenskih piramid”


Na današnji dan leta 1786 je umrl slovenski geodet, gradbenik in vzgojitelj številnih kartografov Jožef Mrak, znan tudi kot graditelj “slovenskih piramid”.

Mrak je bil vodja in glavni predstavnik t. i. idrijske kartografske šole. Po letu 1736 je kot rudniški praktikant izdelal več načrtov rudnika živega srebra in leta 1744 zemljevid Idrije. Mapiral je rudna nahajališča na Koroškem, v Karavankah, Zasavju in na Moravskem.

Projektiral je novo rudniško žgalnico v Idriji, topilnico rude v Banski Štavnici (Slovaška) ter klavže (Brusove klavže in Putrihove klavže na Belci, Klavže na Idrijci in Smrečne klavže na Zali), po letu 1750 pa trasiral cesti Idrija-Godovič in Eisenetz-Trofaich (Avstrija).

Leta 1752 je bil predavatelj zemljemerstva na idrijski rudniški šoli, med letoma 1763 in 1769 pa na metalurško-kemijski šoli. Njegovo delo je nadaljeval sin Anton (1739-1801).

Njegovi projekti so del dediščine rudnika in rudarjenja v Idriji, ki je bila uvrščena na seznam svetovne kulturne dediščine Unesca.


Leta 778 je pri kraju Roncesvalles v Pirenejih potekala bitka zaščitnice Karla Velikega z roparskimi Baski.

Leta 1534 je bil ustanovljen jezuitski meniški red.

Leta 1598 so Irci pod vodstvom Hugha O’Neilla v bitki pri Yellow Fordu premagali Angleže.

Leta 1688 se je rodil pruski kralj Friderik Viljem I.

Leta 1771 se je rodil škotski pisatelj sir Walter Scott.

Leta 1784 je umrl irski slikar Nathaniel Hone.

Leta 1842 so bili Indijanci iz plemena Seminole prisiljeni oditi s Floride v Oklahomo.

Leta 1867 se je v Londonu rodil angleški dramatik in romanopisec John Galsworthy. Proslavil se je s Sago o Forsytih, ki je kronika bogate meščanske družine v poznem viktorijanskem času.

Leta 1870 je bil slovenski tabor v Vipavi. Udeleženci so se zavzemali za zedinjeno Slovenijo in pravice za pospeševanje svoje narodnosti.

Leta 1876 se je v Beogradu rodil Aleksandar Obrenović.

Leta 1880 je bila dokončana katedrala v Kölnu.

Leta 1900 so evropsko-japonsko-ameriške sile zasedle Peking, da bi zadušile boksarsko vstajo.

Leta 1901 je Gustave Whitehead poletel s svojim letalom Number 21.

Leta 1909 je bilo v Mariboru ustanovljeno Dramatično društvo.

Leta 1912 so ameriški marinci vdrli v Nikaragvo.

Leta 1926 se je rodila italijanska filmska režiserka Lina Wertmüller, s pravim imenom Arcangela Felice Assunta Wertmüller von Elgg Spanol von Braueich.

Leta 1932 so se v Los Angelesu končale desete olimpijske igre. V primerjavi s prejšnjimi igrami, ki so trajale po več mesecev, so bile igre v Kaliforniji končane že po 16 dneh.

Leta 1935 je bil v ZDA sprejet zakon o socialni varnosti.

Leta 1941 sta ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in britanski ministrski predsednik Winston Churchill podpisala atlantsko listino.

Leta 1941 so sovjetske enote zapustile Smolensk.

Leta 1942 so italijanski okupatorji začeli veliko ofenzivo proti partizanom na Kočevskem.

Leta 1945 sta ZSSR in Kitajska podpisala pakt o prijateljstvu in zavezništvu.

Leta 1945 je japonski cesar Hirohito, potem ko so Američani odvrgli atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, prisilil vojaško vodstvo, da je privolilo v premirje, ponujeno na Potsdamski konferenci slaba dva tedna prej.

Leta 1945 se je rodil filmski režiser Wilhelm Ernst “Wim” Wenders.

Leta 1947 se je rodila ameriška pisateljica Danielle Steel.

Leta 1947 sta Indija in Pakistan postala neodvisni državi. V Pakistanu kot dan neodvisnosti proslavljajo 14. avgust, v Indiji pa 15. avgust.

Leta 1951 je umrl ameriški medijski mogotec William Randolph Hearst.

Leta 1956 je v Berlinu umrl nemški pesnik, pisatelj, dramatik in gledališki kritik Bertolt Brecht.

Leta 1966 se je rodila ameriška filmska igralka Halle Maria Berry.

Leta 1969 so britanske čete prispele v Severno Irsko.

Leta 1971 je Bahrajn razglasil neodvisnost od Velike Britanije.

Leta 1980 so začeli ladjedelničarji v Gdansku pod vodstvom Lecha Walense stavkati.

Leta 1988 je umrl ustanovitelj tovarne avtomobilov Ferrari Enzo Anselmo Ferrari. Rodil se je 18. februarja 1898 v Modeni. Po vojni, natančneje leta 1947, je odprl tovarno, ki je nosila njegovo ime. Zaradi finančnih težav se je moralo podjetje povezati s Fiatom, ki je Ferrarija nato prevzel. Leta 1963 je podjetje skušal kupiti tudi Ford za 18 milijonov dolarjev, a ga je Ferrari zavrnil. Enzo je bil izvršni direktor podjetja do leta 1971, ko je odstopil, a je imel velik vpliv nad podjetjem vse do svoje smrti.

Leta 1994 so sudanske oblasti Franciji izročile znanega terorista Ilicha Ramireza Sancheza, bolj znanega kot Šakala ali pod vzdevkom Carlos the Jackal.

Leta 1994 je Britta Bilač postala evropska prvakinja v skoku v višino. V Helsinkih je preskočila 200 cm, kar je še vedno slovenski rekord.

Leta 1997 je Brigita Bukovec zmagala na najprestižnejšem atletskem mitingu Weltklasse v Zürichu.

Leta 2000 je Brigita Langerholc postavila državni rekord na 400 metrov, ki je še vedno veljaven. Stadionski krog je v Ljubljani pretekla v času 52,02.

Leta 2003 je dva dni pred 74. rojstnim dnem umrl nemški nogometaš Helmut Rahn.

Leta 2004 je Američan Michael Phelps na svetovnem plavalnem prvenstvu v Atenah popravil svetovni rekord na 400 metrov prosto na 4:08,26.

Leta 2006 je umrl ameriški igralec Bruno Kirby, rojen leta 1949.

Leta 2013 je Egipt razglasil izredno stanje v državi, potem ko so varnostne sile pobile več kot sto demonstrantov, ki so podpirali odstavljenega predsednika Mohameda Mursija.

Loading...

Prispevek ti je všeč? Potem ga deli s svojimi prijatelji!

Stripko

0 Comments

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja