Dialog med zakoncema, zvečer v postelji, po opravljenih zakonskih
dolžnostih, sladko utrujena in tesno objeta (poročenim v opomin in
samskim v premislek!): -Žena (zasanjano): Kaj bi storil, če bi jaz umrla? Bi se znova poročil?
-Mož (zaspano): Zagotovo NE !
-Žena (vznemirjeno): Zakaj NE , a ti v zakonu ni prijetno?
-Mož (previdno): Seveda mi je.
-Žena (zleze iz objema, se nasloni na komolec s pričakujočim
pogledom): Zakaj se torej NE boš spet poročil?
-Mož (buden, vdano): Dobro, se pa bom ponovno poročil.
-Žena (z bolečino na obrazu): Se boš?
-Mož (glasno zastoka in se prevali na bok) Uffffff!!!!
-Žena (vztraja): Pa bosta spala v najini postelji?
-Mož (prepričano): Kje drugje pa naj bi spala?
-Žena (vztraja še naprej): Boš zamenjal moje slike z njenimi?
-Mož (razumsko): To se zdi primerno.
-Žena (vztraja in vztraja): A bo ona vozila moj avto?
-Mož (olajšano): Ne, ker nima izpita.
-Žena (tišina).
-Mož (z obrazom v blazini): Sranje!
0 Comments