9. januar: Anton Aškerc, največji slovenski epik

Leta 1856 se je v Globokem pri Laškem rodil eden največjih pripovednih pesnikov slovenske književnosti, Anton Aškerc.

Objavljal je v Zgodnji danici, Zvonu in Ljubljanskem zvonu. Njegovi glavni deli sta Balade in romance ter Lirske in epske poezije. Zaradi neskladja s cerkvenim redom se je predčasno upokojil in nato do smrti delal kot mestni arhivar v Ljubljani. Veliko je potoval po tujih deželah in vtise ubesedil v potopisih Izlet v Carigrad, Dva izleta na Rusko. Prevajal je zlasti ruske pesnike.

V dveletnem obdobju, ko je bil urednik Ljubljanskega zvona, je bil natisnjen Prešernov album, 1902 pa so izšle tudi Prešernove Poezije z Aškerčevim uvodom. Prav tako je uredil in izdal Poezije Dragotina Ketteja. Umrl je v Ljubljani, v 56. letu starosti

Aškerc je izhajal iz Prešernove in Levstikove epike. Usmerjal ga je urednik Ljubljanskega zvona, Fran Levec, ki mu je pokazal srbsko in hrvaško narodno pripovedno pesništvo ter mu svetoval pri vsebinskih in oblikoslovnih vprašanjih. V nacionalno poezijo je vpeljal motive iz klasične antike, kakor tudi iz zgodovine drugih narodov, iz slovenske zgodovine pa motive turških upadov, ustoličevanja knezov na Gosposvetskem polju, kmečkih uporov, celjskih grofov, Kralja Matjaža, Matije Gubca, itd.

Lit. zgodovinar Ivan Prijatelj pri Aškercu realizem vidi v zanimanju za ustno slovstvo: “Aškerc je izhajal iz duševnega bogastva svojega »plemena«, katero je končno tudi doseglo svoj prostor na Zemlji. Posegel je v globino narodne zakladnice in nam nasul biserov iz nje, da so se lesketali na Zemlji in okrasili prsi narodne duše. Ti biseri so Aškerčeve narodne balade.” Prijatelj meni, da sta Aškerčev Mejnik in Levstikov Ubežni kralj najboljši slovenski baladi. “Vsaka beseda je bleščeč žarek in vsak stavek dejanje zase.”



Leta 1842
se je rodil slovenski skladatelj Anton Hajdrih. Pripadal je slovenski glasbeni romantiki.

Leta 1882 je Oscar Wilde prvič predaval v New Yorku na temo angleška renesansa v umetnosti.

Leta 1890 se je rodil nemški pisatelj, satirik, novinar in socialni kritik Kurt Tucholsky.

Leta 1890 se je rodil češki književnik Karel Čapek.

Leta 1908 se je rodila francoska pisateljica in feministka Simone de Bouvoir.

Leta 1913 se je rodil Richard Nixon, predsednik ZDA med letoma 1969 in 1974. Republikanski politik Nixon je bil predsednik od leta 1969 do 1972 in od 1972 do 1974. Zaradi afere Watergate – vohunjenja proti demokratom – je moral kot prvi v ameriški predsedniški zgodovini odstopiti. Leta 1972 je kot prvi ameriški predsednik obiskal Kitajsko, leto dni kasneje pa je privolil v premirje v Vietnamu. Umrl je leta 1994, star 81 let.

Leta 1923 je umrla novozelandska pisateljica Katherine Mansfield.

Leta 1928 se je rodila ameriška pisateljica Judith Krantz.

Leta 1928 se je rodil italijanski pevec in pisec besedil Domenico Modugno.

Leta 1939 je umrl avstrijski dirigent in skladatelj Johann Maria Eduard Strauss III.

Leta 1941 se je rodila ameriška pevka Joan Baez.

V začetku 60. let prejšnjega stoletja je postala najbolj znan glas ameriškega gibanja za državljanske pravice in protestnikov proti vojni v Vietnamu. V znamenitem pohodu na Washington leta 1963 je korakala ob Martinu Luthru Kingu, leta 1979 je ustanovila organizacijo za človekove pravice, leta 1989 je podprla žametno revolucijo v Pragi.

Leta 1942 se je rodila angleška igralka Susannah York.

Leta 1942 se je začela tridnevna dražgoška bitka, ko so nemški okupatorji zaradi Cankarjevega partizanskega bataljona imeli hude izgube, ti pa so po bitki požgali vse hiše v vasi Dražgoše in prebivalce, ki se niso umaknili, pobili ali izselili.

Leta 1944 se je rodil angleški kitarist pri skupini Led Zeppelin Jimmy Page.

Leta 1948 je umrl slovenski grafik in kipar Nikolaj Pirnat.

Leta 1956 so v časopisih prvič objavili pismo z naslovom Dear Abby (Draga Abby).

Leta 1959 se je rodila gvatemalska pisateljica in Nobelova nagrajenka Rigoberta Menchú.

Leta 1961 je umrla ameriška pisateljica in mirovnica, ki je za svoje delo prejela Nobelovo nagrado, Emily Greene Balch.

Leta 1967 se je rodil argentinski nogometaš Claudio Paul Caniggia. V karieri je igral za River Plate (1985-88), Verono (1988-89), Atalanto (1989-92 in 1999-2000), Romo (1992-93), Benfico (1994-95), Boco Juniors (1995-98), Dundee (2000-01) in Glasgow Rangerse (2001-03).

Leta 1978 se je rodil ameriški pevec, najbolj znan po svojem sodelovanju v najstniški deški skupini Backstreet Boys, A.J. McLean.

Leta 1978 se je rodil italijanski nogometaš Gennaro Gattuso, ki je najbolj zvezdne trenutke doživel v dresu Milana (zmagovalec Lige prvakov) in italijanske reprezentance (svetovni prvak leta 2006).

Leta 1979 se je rodil smučarski skakalec Peter Žonta.

Leta 1980 se je rodil španski igralec golfa Sergio Garcia. Profesionalec je postal leta 1999. Štirikrat je bil najboljši na ameriških PGA turnirjih, petkrat je zmagal tudi na evropskem touru.

Leta 1981 je umrl škotski pisatelj Archibald Joseph Cronin.

Leta 1982 se je rodila vojvodina Catherine Middleton, žena britanskega princa Williama.

Leta 1991 so Rusi napadli Vilno, da bi preprečili odcepitev Litve.

Leta 1992 so Srbi v BiH-u razglasili svojo državo.

Leta 1995 je Valerij Poljakov na postaji Mir preživel 366 dni in tako postavil rekord bivanja v vesolju.

Leta 2000 je Špela Pretnar v Berchtesgadnu dosegla jubilejno 40. slovensko zmago v svetovnem pokalu. Najhitrejša je bila na obeh slalomskih progah in je tako dosegla svojo četrto zmago.

Leta 2001 se je Borussia iz Dortmunda okrepila s Čehom Tomasom Rosickyjem. Rumeno-črni so za rekordni prestop v zgodovini Bundeslige plačali 12,7 milijonov evrov.

Leta 2002 je vlada ZDA sprožila preiskavo o stečaju multinacionalke, elektrodistributerja Enron, ki velja za največji bankrot v zgodovini ZDA.

Leta 2005 je Katarina Srebotnik na turnirju v Aucklandu osvojila svoj tretji turnir WTA, prvega po Acapulcu 2002.

Leta 2005 so po smrti Jaserja Arafata v Palestini izvedli predsedniške volitve, na katerih je zmagal Mahmoud Abbas.

Leta 2007 je direktor podjetja Apple, Steve Jobs, javnosti predstavil prvi iPhone.

Leta 2012 je v 83. letu starosti v švicarskem kraju Lugano umrl eden največjih pianistov 20. stoletja, Aleksis Weissenberg. Virtuoz, ki je med drugim nastopal s Herbertom von Karajanom in Leonardom Bernsteinom, je bil cenjen zlasti po interpretacijah Chopina, Rahmaninova in Prokofjeva.

Deli:

Pošlji odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja