8. september: Rojstvo izjemne osebnosti v razvoju slovenske gledališke umetnosti

Na današnji dan se je leta 1888 na Rakeku rodil slovenski operni in koncertni pevec ter gledališki igralec in pedagog Ivan Levar.

V bogati karieri je odigral približno 130 opernih in 160 dramskih vlog, največ osrednjih. Študiral je na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju ter nato pel v Moravski Ostravi, Aachnu, Zagrebu in Ljubljani. Na tujih in domačih odrih je pel prve baritonske vloge, posebno uspešne pa so bile vloge iz slovenskega opernega repertoarja.

Kot dramski igralec se je Ivan Levar sprva uveljavil kot interpret klasičnih vlog. V obdobju med vojnama in prva leta po drugi – v tej je bil zaprt v Ljubljani in interniran v nemških taboriščih – je bil najpomembnejši član ljubljanske Drame in odigral je večino vodilnih vlog. Zaradi bolezni se je namreč moral odreči pevski karieri. Postal je tudi prvi redni profesor na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in vzgojil prvi povojni rod naših dramskih igralcev.

Operni pevec, gledališki igralec in pedagog Ivan Levar je bil izjemna osebnost v razvoju slovenske gledališke umetnosti. Umrl je 28. novembra 1950 v Ljubljani.


Leta 551 pr. n. št. se je rodil kitajski filozof in ustanovitelj religije Konfucij, ki je umrl leta 479 pr. n. št.

Leta 1157 se je rodil angleški kralj Richard I. Plantagnet, bolj znan kot Richard Levjesrčni, udeleženec tretje križarske vojne. Ubit je bil 4. aprila 1199 med napadom na grad Chalu.

Leta 1474 se je rodil italijanski pesnik Ludovico Ariosto, ki se je pri ustvarjanju posvečal predvsem komediji, satiri, epistolu in pesmim v antičnem slogu. Njegovo glavno delo je Besneči Orlando.

Leta 1645 je umrl španski pisatelj Francisko Gomez de Quevedo y Villegas, eden izmed velikanov zlate dobe španske književnosti.

Leta 1767 se je rodil nemški jezikoslovec, pesnik in kritik August Wilhelm von Schlegel.

Leta 1841 se je v Milhausnu rodil češki skladatelj Antonin Leopold Dvorak.

Leta 1856 se je z mirovnim sporazumom, ki sta ga v Parizu podpisali Rusija in Turčija ter njene zaveznice Velika Britanija, Francija in Kraljevina Sardinija, končala krimska vojna. Vojna je vzplamtela zaradi prevlade na Balkanu, Dardanelah in Bližnjem vzhodu.

Leta 1888 se je rodil slovenski pevec in gledališki igralec Ivan Levar.

Leta 1890 je umrl slovenski slikar Jurij Šubic. Z bratom Janezom veljata za začetnika novejšega slovenskega slikarstva.

Leta 1895 je umrl nemški industrialec Adam Opel, ustanovitelj enega največjih evropskih avtomobilskih proizvajalcev. Rodil se je 9. maja 1838 v Rüsselsheimu v Nemčiji.

Leta 1941 so Nemci začeli blokado Leningrada in ga odrezali od preostalega dela Sovjetske zveze. Obleganje mesta, v katerem je umrlo okoli 620.000 ljudi, se je končalo januarja 1944, ko je Rdeča armada pri mestu premagala nemško vojsko.

Leta 1943 so se po improviziranem udaru, v katerem so odstranili Mussolinija, vdale italijanske oborožene sile.

Leta 1944 je Bolgarija napovedala vojno tretjemu rajhu.

Leta 1944 je ameriška vojska osvobodila Liege.

Leta 1944 se je belgijska vlada vrnila v Bruselj.

Leta 1944 so iz Haaga na London izstrelili prvo nemško raketo V-2. Do konca vojne so na Veliko Britanijo izstrelili več kot tisoč raket, od tega jih je 660 padlo na London.

Leta 1944 so zavezniška letala med Koprom in Izolo potopila italijansko ladjo Rex.

Leta 1949 je v Garmischu umrl direktor dunajske opere, avtor številnih priljubljenih oper, nemški skladatelj in dirigent Richard Strauss. Ustvaril je 15 oper, številne samospeve, zborovske skladbe, pisal je tudi komorna in klavirska dela. Rodil se je 11. junija 1864 v Münchnu.

Leta 1951 je bila v San Franciscu podpisana mirovna pogodba med ZDA in skupno 48 državami (brez ZSSR-ja) z Japonsko, s čimer je bila končana ameriška zasedba Japonske.

Leta 1954 je umrl francoski slikar Andre Derain.

Leta 1991 so se Makedonci na referendumu odločili za samostojno in suvereno Republiko Makedonijo. Makedonija je tako postala tretja od šestih republik nekdanje Jugoslavije, ki se je izrekla za samostojno pot.

Leta 1993 je Džunšja Vang na kitajskem državnem prvenstvu v Pekingu postavila neverjeten svetovni rekord na 10.000 m (29:31,78). S to znamko je za skoraj 42 sekund popravila čas Norvežanke Ingrid Kristiansen (30:13,80), ki ga je ta postavila 5. julija 1986 v Oslu.

Leta 2002 so jugoslovanski košarkarji postali svetovni prvaki, potem ko so v Indianapolisu v finalu s 84:77 premagali Argentino. Prvi strelec tekme je bil Dejan Bodiroga s 27 točkami. Predrag Stojaković jih je dosegel 26.

Leta 2002 je Pete Sampras v finalu odprtega teniškega prvenstva ZDA s 6:3, 6:4, 5:7 in 6:4 premagal Andreja Agassija in osvojil že 14. turnir za grand slam v karieri. To je bil njegov zadnji dvoboj v karieri.

Leta 2011 je slovenska plezalka Mina Markovič na četrti tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v Čangžiju dosegla tretjo zmago. Uspeh je s tretjim mestom dopolnila Maja Vidmar.

Leta 2012 je ekipa Litije v 3. krogu turnirja glavnega dela Lige prvakov v futsalu z 2:1 (1:0) premagala Iberio Star iz Tbilisija in se je z Gruzijci uvrstila med 16 najboljših moštev v Evropi.

Leta 2013 je ekipa padalcev Elana na peti tekmi svetovnega pokala v Thalgauu v Avstriji še četrtič zmagala. Ekipo so sestavljali Roman Karun, Peter Balta, Uroš Ban, Senad Salkič in Domen Vodišek.

Deli:

Pošlji odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja