7. januar: Poslovil se je Nikola Tesla

Leta 1943 je umrl znanstvenik Nikola Tesla, eden največjih svetovnih umov in raziskovalcev v elektrotehniki.

Nikola je bil sin Ličana Milutina Tesle in Georgine Mandić iz znane liške družine. Rodil se je 10. julija 1856 v Liki v takratni Avstro-Ogrski (danes Hrvaška), umrl pa v New Yorku.

Tesla se je v svojem življenju podpisal pod več kot 700 patentov. Mnogi njegovi izumi tvorijo osnovo sodobne uporabe električne energije. Njegov najznamenitejši izum je večfazni indukcijski elektromotor, ki ga je zgradil leta 1882 in deluje na njegovem načelu izmeničnega električnega toka.

Čeprav večina njegovih patentov pokriva področje elektrike, pa je deloval tudi na mnogih drugih. Teslova znamenita izuma sta tudi Teslovo navitje in turbina brez lopatic. Tesla je leta 1891 dobil ameriško državljanstvo. Ameriška revija Life ga je uvrstila med sto najpomembnejših ljudi v zadnjih 1.000 letih.


Leta 1502 se je rodil Ugo Bouncompagno, ki je bil leta 1572 izvoljen za papeža in je ob izvolitvi prevzel ime Gregor XIII. Papež Gregor XIII. je reformiral koledar, ki se po njem imenuje gregorijanski koledar. Umrl je leta 1585.

Leta 1566 je bil za papeža izvoljen Pij V. Njegovo ime je bilo Antonio Ghislieri. Vladal je do leta 1572, ko ga je nasledil Gregor XIII.

Leta 1610 je Galileo Galilei prvič opazoval štiri največje Jupitrove lune, ki jih je poimenoval Galilejeve lune.

Leta 1652 se je rodil hrvaški pisatelj, zgodovinar in leksikograf Pavao Vitezović. Izdelal je več risb in bakrorezov za Valvazorjevo Topografijo vojvodine Kranjske in okoli 60 vedut hrvaških mest. Vitezović je avtor dela Croatia rediviva, v katerem govori o povezanosti južnih Slovanov.

Leta 1785 sta Francoz Jean-Pierre Blanchard in Američan John Jeffries z balonom prepotovala pot od angleškega Dovra do francoskega Calaisa.

Leta 1789 je George Washington zmagal na prvih predsedniških volitvah v ZDA.

Leta 1794 se je rodil nemški kemik Eilhardt Mitscherlich, ki je odkril izometrijo, pojav dveh ali več kemijskih spojin, ki imajo podobno sestavo in strukturo in kristalizirajo v enaki obliki.

Leta 1834 se je rodil Philipp Reis. Reis je naredil prvi aparat za prenos glasov z elektromagnetnimi valovi, ki ga je predstavil 26. 10. 1861 v društvu fizikov v Frankfurtu.

Leta 1844 se je rodil slovenski jezikoslovec Stanislav Škrabec.

Leta 1868 se je rodil slovenski skladatelj in zdravnik Anton Schwab.

Leta 1893 je na Dunaju umrl slovenski fizik Jožef Štefan, ki je odkril zakon o sevanju toplote, s pomočjo katerega je lahko določil temperaturo Sonca.

Leta 1904 so ustanovili poseben klic v težavah COD, ki so ga dve leti kasneje zamenjali za SOS.

Leta 1927 je bil vzpostavljen prvi mednarodni klic med New Yorkom in Londonom.

Leta 1929 se je v Ljubljani rodil slovenski pisatelj in psiholog Vid Pečjak.

Leta 1941 se je rodil angleški kemik in Nobelov nagrajenec John E. Walker.

Leta 1942 je bil ustanovljen bataljon Ljuba Šercerja.

Leta 1953 je ameriški predsednik Harry Truman sporočil, da so v ZDA izdelali vodikovo bombo.

Leta 1957 je umrl slovenski arhitekt Jože Plečnik. Plečnikovo Ljubljano označuje vrsta monumentalnih stavb v mestnem jedru (stadion, tržnica, Križanke, NUK, Tromostovje), ki ga zaokroža zadnje veliko delo – ljubljanske Žale. Med njegova najpomembnejša dela sodijo Zacherlova hiša in železobetonska cerkev svetega Duha na Dunaju in ureditev Hradčanov v Pragi. Znana je Plečnikova cerkev v Bogojini in njegovi načrti obnove Marije Vnebovzete pri Gradu v Prekmurju. Vseskozi se je ukvarjal tudi z oblikovanjem pohištva, svetil, liturgičnih predmetov, svoja dela pa je predstavil v knjižni obliki Architectura perennis.

Leta 1959 so ZDA priznale novo kubansko vlado, ki jo je sestavil Fidel Castro.

Leta 1964 se je rodil Nicholas Kim Coppola; po očetovi strani ima italijanske, po materini pa nemške in angleške korenine. Nečak režiserja Francisa Forda Coppole je zaslovel kot igralec – Nicolas Cage.

Leta 1980 je ameriški predsednik Jimmy Carter odobril posojilo v vrednosti 1,5 milijarde dolarjev, da bi se korporacija Chrysler rešila dolgov.

Leta 1984 je umrl francoski fizik in Nobelov nagrajenec Alfred Kastler.

Leta 1990 so v Italiji zaradi varnostnih razlogov za javnost zaprli stolp v Pisi.

Leta 1994 so v 16. krogu drugega dela 1. slovenske hokejske lige Acroni Jesenice v dvorani Podmežakla premagale Slavijo Jato kar s 23:0.

Leta 1996 je Alberto Tomba že tretjič zaporedoma zmagal v slalomu. V Flachauu je tretje mesto zasedel Jure Košir.

Leta 1996 je ZDA prizadel eden najhujših snežnih viharjev v vsej zgodovini. V vzhodnih državah je umrlo več kot 100 ljudi.

Leta 1998 je umrl švicarski kemik hrvaškega rodu in Nobelov nagrajenec Vladimir Prelog.

Leta 1999 se je začel postopek proti ameriškemu predsedniku Billu Clintonu v zadevi Lewinsky.

Leta 2005 je deskar Dejan Košir na tekmi svetovnega pokala v paralelnem slalomu v Sankt Peterburgu osvojil 2. mesto. Od Koširja je bil boljši le Avstrijec Siegfried Grabner, tretji je bil Švicar Philipp Schoch.

Leta 2011 je Sindikat vojakov Slovenije na ljubljansko delovno in socialno sodišče vložil kolektivno tožbo zoper državo, z zahtevo sistemizacije delovnih mest za pripadnike slovenske vojske v skladu s predpisi.

Leta 2013 je Lionel Messi v Zürichu še četrtič zapored osvojil zlato žogo, nagrado za najboljšega nogometaša na svetu, in postavil novi mejnik. Ob Argentincu (prejel je 41,60 odstotka glasov) sta bila v ožjem izboru za prestižno lovoriko še njegov soigralec pri Barceloni Andres Iniesta (10,91 odstotka glasov) in zvezdnik madridskega Reala Cristiano Ronaldo (23,68 odstotka).

Deli:

Pošlji odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja