7. december: Slovo polkovnika Potterja iz serije M*A*S*H

Leta 2011 je umrl z emmyjem nagrajeni igralec Harry Morgan, ki so si ga številne generacije gledalcev najbolj zapomnile po vlogi polkovnika Shermana Potterja iz TV-serije M*A*S*H.

Morgan je po boju s pljučnico umrl na svojem domu v Kaliforniji. Star je bil 96 let. Čeprav je zaslovel predvsem z vlogo v priljubljeni humoristični nadaljevanki, je bila njegova kariera bogata, saj je nastopil v več kot 50 filmih, desetih TV-serijah in na broadwajskem odru. Na velikem platnu se je običajno pojavljal v stranskih vlogah, igral pa je tudi z legendami, kot so Henry Fonda, John Wayne, James Garner, Elvis Presley in Dan Aykroyd.

Igralstvo pa ni bila Morganova prva poklicna izbira. Rojen je bil leta 1915 v Detroitu in se je najprej odločil za študij prava, potem pa so ga učne ure javnega nastopanja navdušile za odrske deske. Najprej je nastopal v gledališču, leta 1942 pa se je odpravil v Hollywood, kot je povedal, “brez kakršnih koli zagotovil, da bo dobil delo“. Pozneje je podpisal pogodbo s studiem 20th Century Fox, televizijsko kariero pa začel leta 1954, ko je bil ta medij še v povojih.



Leta 43
pr. n. št. je umrl rimski državnik in govornik Marcus Tulius Cicero.

Leta 1545 se je rodil Henry Stuart, lord Darnley, mož škotske kraljice Mary I.

Leta 1732 je svoja vrata prvič odprla opera Royal Opera House v londonskem Covent Gardnu.

Leta 1787 je Delaware kot prva ameriška zvezna država ratificiral ustavo.

Leta 1894 je umrl francoski diplomat Ferdinand de Lesseps, ki je vodil gradnjo Sueškega prekopa.

Leta 1912 so v prestolnici starega Egipta Amarni odkrili kip egipčanske kraljice Nefretete.

Leta 1913 se je rodil češko-slovenski filmski režiser František Čap.

Leta 1917 so Združene države Amerike napovedale vojno Avstro-Ogrski.

Leta 1928 se je rodil ameriški jezikoslovec in politični aktivist Noam Chomsky.

Leta 1941 je Japonska kot tihooceanska sila brez vojne napovedi napadla ameriško oporišče Pearl Harbor na havajskem otočju.

Leta 1956 se je rodil legendarni košarkar Larry Bird. Med letoma 1979 in 1992 je odigral 13 nepozabnih sezon za Boston Celticse v Ligi NBA.

Leta 1962 je monaški knez Rainier III. razdelil nekaj oblasti v kneževini na svetovalni in zakonodajni svet.

Leta 1965 sta papež Pavel VI. in patriarh Atenagoras I. preklicala vzajemno izobčenje obeh cerkva, ki je veljalo od leta 1054.

Leta 1972 se je rodil avstrijski alpski smučar Hermann Maier.

Leta 1975 je Indonezija napadla Vzhodni Timor.

Leta 1982 so v ZDA, v Teksasu, izvedli prvo usmrtitev zapornika s smrtonosno injekcijo. To je bil Charles Brooks.

Leta 1988 je Jaser Arafat priznal Izraelu pravico do obstoja.

Leta 1991 je v Sloveniji začel veljati zakon o denacionalizaciji.

Leta 1995 je vesoljsko plovilo Galileo po dobrih šestih letih potovanja pristalo na Jupitru.

Leta 1996 je na ženskem superveleslalomu za svetovni pokal v Vailu senzacionalno zmagala Rusinja Svetlana Gladiševa. V cilju so za zmagovalko že razglašali Švedinjo Pernillo Wiberg, potem pa je Gladiševa s štartno številko 32 prehitela Wibergovo za 21 stotink sekunde.

Leta 2004 je Hamid Karzaj postal predsednik Afganistana.

Leta 2005 je bil aretiran Ante Gotovina, hrvaški general, obtožen vojnih zločinov med operacijo Nevihta. Hrvaškega ubežnika je po večletnem lovu aretirala španska policija na Tenerifu. Aprila 2011 je sodišče odločilo, da je Gotovina kriv, in ga obsodilo na 24 let zapora, a je bil nato novembra 2012 oproščen vseh točk obtožnice in nemudoma izpuščen.

Leta 2006 je tornado prizadel severozahodni del Londona.

Deli:

Pošlji odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja