Leta 1997 je še ne 18-letni Primož Peterka postal prvi Slovenec, ki je zmagal v skupnem seštevku novoletne turneje smučarjev skakalcev.
Peterka je v Bischofshofnu, zadnjem prizorišču prestižne turneje, osvojil 3. mesto. Po štirih tekmah je bila njegova prednost pred Avstrijcem Andreasom Goldbergerjem 25 točk. Na praznik svetih treh kraljev je zmago slavil Nemec Dieter Thoma, drugi pa je bil Poljak Adam Malysz.
Peterka je dosegel enega največjih uspehov slovenskega smučanja in športa. Najboljši slovenski uvrstitvi na novoletni skakalni turneji, ki ima tak pomen kot štirje turnirji za grand slam v tenisu, sta pred tem dosegla s četrtima mestoma Miran Tepeš (1984) in Franci Petek (1992).
Peterka se je z zlatimi črkami vpisal v zgodovino smučarskih skokov. Poleg vseh mednarodnih uspehov je bil nekajkrat tudi državni prvak. Leta 1997 je slavil zmago na srednji in veliki skakalnici, leto pozneje je naslov ubranil. Leta 1999 je postal državni prvak na veliki skakalnici, štiri leta pozneje pa vnovič (in zadnjič) še na srednji.
Leta 1367 se je rodil angleški kralj Richard II.
Leta 1412 se je rodila Jeanne d Arc, Ivana Orleanska, francoska junakinja, ki je bila otrok kmečke družine. Leta 1429 je s pomočjo 800 ljudi pregnala Angleže.
Leta 1537 je umrl florentinski vojvoda Alessandro de Medici.
Leta 1540 se je angleški kralj Henrik VIII. v Greenwichu v palači Placentia poročil z Ano Klevsko. Zakon med Ano in Henrikom ni trajal dolgo, saj so ga že 9. julija 1540 razveljavili na podlagi trditve, da ni nikoli prišlo do konzumacije zakona. Ana je prejela velikodušno odpravnino, med drugim tudi grad Hever, ki je bil dom Henrikove žene Anne Boleyn.
Leta 1598 je bil Boris Godunov, ki je bil rojen okoli leta 1551, okronan za ruskega carja. Nadaljeval je politiko centraliziranja države, skušal je omejiti privilegije duhovščine.
Leta 1706 se je rodil ameriški državnik Benjamin Franklin.
Leta 1745 se je rodil pionir letenja z baloni Ettienne-Jacques de Montgolfier. Z bratom Joseph-Michelom sta izdelala prvi balon na vroči zrak.
Leta 1810 je bila Turčija po miru v Konstantinoplu primorana Rusiji odstopiti Krim in Kuban.
Leta 1822 se je rodil nemški arheolog Heinrich Schliemann. Sprva se je ukvarjal s trgovino, nato pa je uspešno izkopaval Trojo, Mikene in Tirins.
Leta 1832 se je rodil ilustrator Biblije, Cervantesa, Balzaca in Burgerja Gustave Doré.
Leta 1838 je iznajditelj Samuel Morse prvič prikazal telegraf in signalni sistem črtic in pikic.
Leta 1919 je umrl ameriški predsednik, ki je opravljal to funkcijo od leta 1901 do 1909, in prejemnik Nobelove nagrade za mir Theodore Roosevelt. Med drugim je bil pobudnik gradnje Panamskega prekopa. Roosevelt je bil 26. ameriški predsednik.
Leta 1929 je kralj Aleksander objavil razglas, s katerim se je začela šestojanuarska diktatura. Naslednji dan je bila imenovana vlada na čelu z generalom Petrom Živkovićem.
Leta 1942 je Pan American Airlines postala prva komercialna letalska linija, ki je v svoji ponudbi ponujala polet okrog sveta.
Leta 1948 so ustanovili Hokejski klub Jesenice, ponos železarskega mesta, ki je v svoji bogati zgodovini pisal številne uspešne zgodbe.
Leta 1955 se je v Consettu rodil angleški komik in igralec Rowan Atkinson.
Leta 1994 je med ameriškim prvenstvom v umetnostnem drsanju neznanec napadel prvo favoritinjo za zlato medaljo Nancy Kerrigan in ji poškodoval koleno. Izkazalo se je, da sta bila v napad vpletena največja tekmica Kerriganove Tonya Harding oz. njen mož Jeff Gillooly. Hardingova naj bi se na ta podel način pred olimpijskimi igrami v Lillehammerju želela znebiti tekmice. Junija je prišla zaslužena kazen: dosmrtna prepoved nastopanja.
Leta 2002 je Nemec Sven Hannawald dosegel zgodovinski uspeh, saj je na 50. novoletni turneji štirih skakalnic zmagal na vseh prizoriščih. 27-letni svetovni prvak v poletih je v dobrem tednu dni slavil zmage v Oberstdorfu, Garmisch Partenkirchnu, Innsbrucku in Bischofshofnu. S 1077,6 točke je dosegel tudi rekordni izkupiček novoletne turneje. Hani je takrat obnorel Nemce, skoki pa so postali zimska formula ena.
Leta 2007 je eden najboljših smučarjev vseh časov Norvežan Kjetil Andre Aamodt pri 35 letih končal kariero. Aamodt ima z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev rekordnih 20 medalj, od tega 9 zlatih. Je edini smučar (moški) s štirimi zlatimi olimpijskimi odličji. V svetovnem pokalu je nanizal 21 zmag, kar na 62 tekmah je stal na stopničkah. V sezoni 1993/94 je osvojil tudi veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu. Aamodt je eden od le petih smučarjev, ki so zmagali v vseh petih disciplinah alpskega smučanja.
Leta 2012 je nekdanji predsednik uprave Dela, novinar in publicist Danilo Slivnik po razkritju, da naj bi bil vpleten v sumljive posle zakoncev Karner, storil samomor. Star je bil 61 let.
Leta 2013 je Mariborčane dopoldne presenetil nenavaden prizor – na Starem mostu čez Dravo je nekdo namreč obesil napihljive lutke in jim nadel obraze mariborskih mestnih svetnikov. Šlo je za gole ženske in moške “ančke”, ki so imeli na glavah nalepljene fotografije obrazov posameznih mariborskih svetnikov in svetnic.
Leta 2013 je avstrijski smučarski skakalec Gregor Schlierenzauer v Bischofshofnu vknjižil 45. zmago v karieri in še drugič zapored osvojil novoletno turnejo.
0 Comments