5. januar: Vse najboljše, Janica Kostelić

Leta 1982 se je rodila hrvaška smučarka Janica Kostelić, štirikratna olimpijska prvakinja in zmagovalka 30 tekem za svetovni pokal.

Kostelićeva je izredno uspešno kariero v svetovnem pokalu začela 23. januarja 1998, ko je bila stara 16 let. Prvo zmago je dosegla v kombinaciji 17. januarja 1999, že čez tri tedne je slavila zmago na slalomski tekmi v francoskem Serre-Chevalierju.

Blestela je predvsem v slalomu, v katerem je bila razred zase, v sezoni 2005 je v Bad Kleinkirchheimu dobila tudi superveleslalom in smuk. Do popolnega izkupička zmag v vseh disciplinah ji je manjkalo le še slavje v veleslalomu, ki ga je dosegla v Areju 18. marca 2006. To je bila tudi njena zadnja zmaga v karieri.

Zaradi izčrpanosti je Kostelićeva najprej izpustila sezono 2006/07, pozneje pa je tudi uradno oznanila dokončen konec kariere, katere vrhunec so bile tri zlate medalje na olimpijskih igrah leta 2002. Noben hrvaški športnik pred njo ni osvojil medalje na zimskih olimpijskih igrah. Z bratom Ivico sta pod taktirko očeta Anteja spisala neverjetno zgodbo o uspehu, ki je temeljila na trdem delu, katerega stranski učinek so bile tudi številne poškodbe.

V svetovnem pokalu ima Kostelićeva 30 zmag (20 slalomskih, 6 v kombinaciji, 2 veleslalomski, po eno v superveleslalomu in smuku), trikrat pa je osvojila veliki kristalni globus (2001, 2003 in 2006).


Leta 1592 se je rodil indijski vladar Šah Džahan, ki je najbolj znan po tem, da je dal za svojo najljubšo ženo zgraditi Tadž Mahal.

Leta 1655 je umrl papež Inocenc X., s pravim imenom Giovanni Battista Pamfili. Rodil se je leta 1574, za papeža pa je bil izvoljen leta 1644.

Leta 1757 je francoski kralj Ludvik XV. preživel poskus umora, ki ga je izvedel Robert-Francois Damiens. Bil je zadnji človek v Franciji, ki so ga umorili na tradicionalen in krut način, s katerim so usmrtili morilce kraljev.

Leta 1759 se je George Washington poročil z Martho Dandridge Custis.

Leta 1784 je avstrijski cesar Jožef II. izdal tako imenovani januarski dekret. Z njim je opredelil delovanje kirurgije kot svobodne dejavnosti. Do takrat je veljalo, da je to obrt.

Leta 1895 je bil v Franciji obsojen častnik Alfred Dreyfus. Topniški poveljnik judovskega rodu je bil obsojen izdaje vojaških skrivnosti Nemcem, njegov primer pa je dvignil veliko prahu med francosko javnostjo.

Leta 1896 je nemški fizik Wilhelm Röntgen odkril rentgenske žarke.

Leta 1907 se je rodil znani slovenski pisatelj Anton Ingolič, avtor Gimnazijke, Tajnega društva PGC in Mladosti na stopnicah.

Leta 1908 je potekala prva zimska tura na Kamniško sedlo, s katero se je začel slovenski zimski alpinizem.

Leta 1914 je podjetje Ford Motor Company objavilo, da je uvedlo osemurni delavnik in minimalno plačo – pet dolarjev za en delovni dan.

Leta 1919 je bila ustanovljena Nemška delavska stranka, pozneje imenovana Nacionalsocialistična stranka. Na volitvah leta 1928 je dobila nekaj manj kot milijon glasov, dve leti pozneje pa je postala druga najmočnejša stranka. Z dejavno politično propagando in uporabo fizičnega nasilja je svoj vpliv še povečala ter na volitvah leta 1932 dobila 37 odstotkov glasov. Do januarja naslednjega leta so se člani stranke sporazumeli še z drugimi desnimi strankami. Stranka je na oblast prišla 31. januarja 1933, njen voditelj Adolf Hitler pa je postal nemški kancler.

Leta 1919 se je v Berlinu začel upor, ki ga je organizirala komunistična organizacija Spartakova zveza. Upor, ki je trajal teden dni, sta organizirala Rosa Luxemburg in Karl Liebknecht. V oboroženih spopadih je civilna milica ujela oba voditelja in ju izročila kontrarevolucionarni vojski. Oba so ubili, začele pa so se tudi množične aretacije, uboji, čistke in preganjanja drugih spartakovcev. Uradna razlaga za likvidacijo obeh voditeljev se je glasila: “Ubit ob poskusu pobega.”

Leta 1921 so bili Italiji priključeni Slovensko primorje, Trst in Istra, Goriška, Gradiška, del Kranjske, Zadar, Cres, Lošinj, Lastovo in Palagruža. Reka je ostala do leta 1924 neodvisna. Pod Italijo je bilo tako okoli 500 tisoč Slovencev in Hrvatov.

Leta 1928 se je rodil pakistanski predsednik Ali Bhutto.

Leta 1933 so v San Franciscu začeli graditi most Golden Gate.

Leta 1938 se je rodil španski kralj Juan Carlos I.

Leta 1949 so predstavniki vlad Sovjetske zveze, Bolgarije, Češkoslovaške, Madžarske in Romunije sprejeli sklep o ustanovitvi Sveta za vzajemno ekonomsko pomoč – SEV. Z njim so želeli organizirati in uskladiti dolgoročni razvoj vseh držav članic. Istega leta se je pridružila Albanija, leto pozneje pa še Vzhodna Nemčija. Svet za ekonomsko pomoč so leta 1991 razpustili.

Leta 1964 se je papež Pavel VI. v Jeruzalemu sešel z grškim patriarhom Athenagorasom I. To je bilo prvo srečanje med najvišjima predstavnikoma Rimskokatoliške in Ortodoksne pravoslavne cerkve po letu 1439.

Leta 1965 se je rodil Patrik Sjöberg, evropski rekorder v skoku v višino. Junija 1987 mu je v Stockholmu uspelo preskočiti letvico na višini 2,42 metra, kar je bil tedaj svetovni rekord.

Leta 1970 je umrl nemško-britanski matematik in fizik Max Born, ki je leta 1954 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1971 so košarkarski zabavljači, moštvo Harlem Globetrotters, morali priznati premoč ekipi N. J. Reds, ki je zmagala s 100:99. S tem se je končal niz kar 2.495 zmag košarkarskih čarovnikov.

Leta 1980 je podjetje Hewlett-Packard objavilo, da bo poslalo na trg svoj prvi osebni računalnik.

Leta 1982 se je rodila hrvaška smučarka Janica Kostelić, štirikratna olimpijska prvakinja in zmagovalka 30 tekem za svetovni pokal.

Leta 1987 je moral predsednik ZDA Ronald Reagan na operacijo prostate, kar je v ZDA povzročilo veliko zaskrbljenosti za njegovo zdravstveno stanje.

Leta 1988 je v 41. letu starosti zaradi srčnega napada umrl Pete Maravich, ena največjih osebnosti Lige NBA. Bil je sijajen strelec in tudi podajalec. Tri dni pred njegovo smrtjo je moštvo Utah Jazza upokojilo njegovo majico s številko 7. Maravicha so leta 1987 sprejeli v košarkarsko dvorano slavnih. Nikdar prej in pozneje ni taka čast doletela tako mladega človeka.

Leta 1993 so v ameriški zvezni državi Washington na smrt z obešanjem obsodili Westleyja Allana Dodda. To je bila prva smrtna kazen z obešanjem po letu 1965.

Leta 1995 je Štefan Škaper dobil potrditev, da je bil v koledarskem letu 1994 solastnik naziva najboljšega strelca državnih prvenstev evropskih držav. Objavljeno je namreč bilo, da je nogometaš Beltincev skupaj z Angležem Shearerjem z 29 doseženimi zadetki vodilni na lestvici strelcev. Škaper je v spomladanskem delu prvenstva 1993/94 dosegel 15 zadetkov, v jesenskem delu prvenstva 1994/95 pa je zadel še 14-krat.

Leta 1996 je bil ubit operativec Hamasa Jahja Ajaš. Bomba, ki ga je ubila, je bila skrita v mobilnem telefonu.

Leta 1997 so se ruske enote umaknile iz Čečenije.

Leta 2004 je kranjska Sava z objavo ponudbe za odkup delnic zdravilišča Terme 3000 začela uresničevati odločitev o prevzemu prekmurskega zdravilišča.

Leta 2011 je v starosti 63 let na svojem domu v Paisleyju po dolgi bolezni umrl škotski glasbenik Gerry Rafferty, ki je najbolj znan po uspešnici Baker Street.

Leta 2012 so odbojkarji ACH Volleyja v finalu pokala Slovenije premagali Calcit Volleyball s 3:0. Kamničani so se upirali v uvodnih dveh nizih, v tretjem pa so osvojili le devet točk.

Leta 2013 so v Ligi NHL le dosegli dogovor, s katerim je bilo končno konec t. i. “lockouta”. Veljavnost nove kolektivne pogodbe je 10 let.

Deli:

Pošlji odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja