4. avgust: Rodil se je španski premier José Luis Rodríguez Zapatero


0

Leta 1960 se je v Valladolidu rodil španski premier José Luis Rodríguez Zapatero, ki je skupaj s svojo stranko PSOE letos ponovno zmagal na splošnih volitvah.

Zapatero je odraščal v Leónu, kjer se je tudi šolal. Septembra 1966 je začel obiskovati osnovno šolo Discípulas de Jesús, štiri leta kasneje je vstopil v Colegio Leonés, edino zasebno pravno šolo v Leónu, nato je šolanje nadaljeval na univerzi, kjer je leta 1982 diplomiral iz prava.

Po diplomi je delal kot predavatelj ustavnega prava na matični univerzi, štiri leta kasneje je bil izvoljen v parlament. Oktobra 1991 mu na univerzi pogodbe niso več podaljšali, zato je deloval le kot parlamentarec.

27. januarja 1990 se je poročil s Sonsoles Espinosa Díaz, s katero ima dve hčerki: Lauro (rojeno leta 1993) in Albo (rojeno leta 1995).

Ko je bil leta 1986 izvoljen v parlament (Cortes), da bi zastopal provinco León, je postal najmlajši član Cortesa. Leta 1988 je postal generalni sekretar svoje stranke PSOE, v katero je vstopil leta 1977. Leta 1994 so ga z 68 % glasov znova izvolili na mesto generalnega sekretarja stranke. Leta 1995 je bila stranka na regijskih in lokalnih volitvah poražena, sam je bil leto kasneje na splošnih volitvah vseeno izvoljen v kongres, leta 1997 pa je bil znova potrjen za generalnega sekretarja stranke v Leónu.

12. marca 2000 je stranka znova izgubila na volitvah. José María Aznar je postal premier. Zapatero je svoj sedež v parlamentu ohranil, stranka je osvojila 125 sedežev, 16 manj kot leta 1996. Leta 2000 je postal predsednik stranke. Zapatero je odkrito nasprotoval Aznarju, ki je podpiral napad na Irak in zaradi več potez v domovini.

Tri dni pred volitvami leta 2004, 11. marca, so se zgodili bombni napadi na madridski postaji Atocha, kar je bil tudi povod, da je Aznar volitve izgubil, Zapatero pa je osvojil premiersko mesto. Tri mesece kasneje, 13. junija 2004, je stranka zmagala še na volitvah za Evropski parlament.

1. marca 2005 je postal prvi španski premier, ki je spregovoril pred francosko nacionalno skupščino. Njegova vlada je zaslužna za umik španskih vojakov iz Iraka in legalizacijo istospolnih porok. Poleg tega je Kataloniji dovolil večjo avtonomijo.


Drugi dogodki na današnji dan …

Leta 1060 je umrl francoski kralj Henrik I.

Leta 1265 je umrl angleški baron Simon de Montfort.

Leta 1521 se je rodil Italijan Giovanni Battista Castagna, bolj znan kot papež Urban VII.

Leta 1578 je maroška vojska pri Al Kasru Al Kebirju premagala portugalsko, portugalski kralj Sebastian je bil v boju ubit, zaradi česar je na Portugalskem nastala nasledstvena kriza.

Leta 1789 so v Franciji odpravili fevdalizem.

Leta 1790 je bila ustanovljena predhodnica ameriške obalne straže.

Leta 1805 se je rodil irski matematik in astronom William Rowan Hamilton, ki je ustvaril pomembno matematično delo o optiki, razvil teorijo hiperkompleksnih števil … Umrl je leta 1865.

Leta 1828 je Josef Ressel na parniku Civetta prvič preizkusil svoj ladijski vijak.

Leta 1840 se je rodil nemški psihiater in seksolog Richard Freiherr von Krafft Ebing.

Leta 1900 se je rodila mati angleške kraljice, Elizabeth Angela Marguerite Bowes-Lyon, ki je po smrti moža dobila vzdevek mati kraljica.

Leta 1902 je bil v Greenwichu pod Temzo odprt predor za pešce.

Leta 1912 se je rodil ruski matematik Aleksander Danilovič Aleksandrov.

Leta 1914 je Velika Britanija poslala Nemčiji ultimat, v katerem je zahtevala, da spoštujejo nevtralnost Belgije. Ker so Nemci že vkorakali v Belgijo, se je ultimat spremenil v vojno napoved.

Leta 1914 so ZDA v 1. svetovni vojni razglasile nevtralnost.

Leta 1940 je Italija zasedla britanski Somalialand.

Leta 1944 je gestapo po namigu nizozemskega informatorja v amsterdamski hiši odkril skrivališče družine Ane Frank.

Leta 1956 je z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani z začasnim oddajnikom stekel prvi javni televizijski program v Sloveniji. Televizija Ljubljana je dotlej svoje prve oddaje pripravljala in predvajala iz Zagreba.

Leta 1964 so začele severnovietnamske čete obstreljevati dva ameriška rušilca, kar je bil za vlado Združenih držav Amerike pričakovan povod, da se država vplete v vojno, ki je tako postala tudi ameriška. Cilj vojne je bil zatreti splošno vstajo, ki pa je z južnovietnamskimi vojaki in policisti ni bilo mogoče zatreti. 7. marca 1965 se je v Da Nangu izkrcalo prvih 3.500 ameriških marincev. Ko je predsedniški položaj prevzel Nixon, jih je bilo v Vietnamu več kot pol milijona. Sajgonski režim je imel takrat pod orožjem okoli 800.000 ljudi.

Leta 1977 je v Tübingenu umrl nemški filozof Ernst Bloch. Sprva je bil filozof marksistične orientacije. Njegovo najpomembnejše delo je Princip upanja.

Leta 1977 je Jimmy Carter podpisal odlok, s katerim je bilo ustanovljeno ministrstvo za energetiko.

Leta 1980 je umrl ameriški astronom Joseph Ashbrook.

Leta 1983 je Thomas Sankara postal predsednik Zgornje Volte.

Leta 1984 se je Zgornja Volta preimenovala v Burkino Faso. Zgornja Volta je 5. avgusta 1960 postala samostojna država.

Leta 1991 se je ob obali južne Afrike potopila grška ladja Oceanos.

Leta 1997 je 185.000 članov sindikata Teamsters iz podjetja United Parcels Sevice začelo stavkati.


Like it? Share with your friends!

0
Stripko