3. november: Slovo Edvarda Kocbeka


0

Leta 1981 je umrl slovenski pesnik, mislec in politik Edvard Kocbek.

Rodil se je leta 1904 v Svetem Juriju ob Ščavnici. Kot predstavnik krščanskih socialistov je bil v vodstvu Osvobodilne fronte, po vojni minister v zvezni vladi in podpredsednik prezidija ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije.

Izid dela Strah in pogum je oblast izrabila za obračun, po katerem se je bil Edvard Kocbek prisiljen umakniti iz politike, bil pa je tudi prisilno upokojen. Od leta 1952 je tako živel kot strogo nadzorovani književnik. Treba je omeniti, da je bila zbirka novel Strah in pogum le vzvod za “odstranitev” Kocbeka. Vzrok zanjo je bil Kocbekov nastop na 2. kongresu OF, na katerem je med drugim svaril pred razraščanjem nedemokratičnosti, ustvarjanjem nenehnega obsednega stanja in voluntarizmom. Njegova najpomembnejša dela so pesniški zbirki Zemlja in Groza, novelistična zbirka Strah in pogum ter dnevniški zapiski Tovarišija.

Leta 361 je umrl rimski cesar Konstantin II.

Leta 644 je umrl arabski kalif Omar I.

Leta 1493 je španski pomorščak Krištof Kolumb odkril Dominikanske otoke na Malih Antilih, ki so leta 1978 razglasili neodvisnost.

Leta 1534 je angleški parlament kralju Henriku VIII. poleg posvetne priznal tudi cerkveno oblast.

Leta 1560 se je v Bologni rodil italijanski baročni slikar Annibale Carracci.

Leta 1580 je umrl španski zgodovinar Jeronimo Zurita y Castro.

Leta 1604 se je rodil turški sultan Osman II.

Leta 1618 se je rodil mugalski vladar Aurangzeb.

Leta 1633 se je rodil italijanski zdravnik Bernardino Ramazzini.

Leta 1679 je prihajajoči komet zaradi napovedi o koncu sveta povzročil paniko po vsem svetu.

Leta 1718 se je rodil John Montague, bolj znan kot grof Sandwich, izumitelj sendviča. Sendvič je nastal, ker je grof preveč kvartal in je svoji kuharici dejal, naj mu zrezek da kar med dve rezini kruha. Njegovi soigralci so bili nad idejo navdušeni.

Leta 1755 so uradniki v koloniji Massachusetts ponudili nagrado 20 funtov za skalp indijanskih deklic in dečkov, starih manj kot 12 let.

Leta 1805 je Dunaj kapituliral pred francoskimi osvajalci. Deset dni pozneje je v mesto vkorakal Napoleon.

Leta 1821 je Nikaragva postala neodvisna država.

Leta 1838 je bil ustanovljen The Times of India, časopis z največjo naklado v angleškem jeziku na svetu. Ustanovili so ga pod imenom The Bombay Times and Journal of Commerce.

Leta 1844 je bila v gledališču Argentina v Rimu praizvedba opere Giuseppa Verdija I due Foscari.

Leta 1848 je Johan Rudolf Thorbecke napisal novo nizozemsko ustavo, ki je omejila pravice vladarja, hkrati pa okrepila moč parlamenta in ministrov. Ta ustava velja še danes.

Leta 1868 je na volitvah v ZDA zmagal republikanec Ulysses S. Grant. Premagal je demokrata Horatia Seymourja in začel svoj prvi mandat. Njegova mandata so pretresali številni škandali. Kljub temu pa je zaslužen tudi za veliko pomembnih zgodovinskih potez. Med drugim je zajezil kukluksklan in sodil njegovim voditeljem.

Leta 1886 se je rodil slovenski mladinski pisatelj Josip Ribičič. Bil je član uredniškega odbora Obzornika in ustanovitelj Mladinske knjige. Napisal je več mladinskih iger, poučnih povesti, humoresk in satir.

Leta 1888 je britanski serijski morilec Jack Razparač ubil svojo zadnjo žrtev. Identitete morilca, ki si je žrtve izbiral med prostitutkami, niso nikoli odkrili.

Leta 1895 se je rodila nadvojvodinja Olga Nikolajevna Romanova.

Leta 1896 je na predsedniških volitvah v ZDA republikanec William McKinley premagal demokrata Williama Jenningsa Bryana.

Leta 1901 se je rodil belgijski kralj Leopold III.

Leta 1903 je Panama postala od Kolumbije neodvisna država.

Leta 1908 je na predsedniških volitvah v ZDA republikanec William Howard Taft premagal demokrata Williama Jenningsa Bryana.

Leta 1913 so v ZDA uvedli davek na dohodek.

Leta 1918 so se demonstracije uporniških mornarjev v Kielu v Nemčiji sprevrgle v revolucijo, ki se je razširila po vsej Nemčiji. Zahtevale so veliko mrtvih in ranjenih. Uporniški mornarji so zahtevali tudi priznanje vojaških sovjetov, ki naj bi imeli vrhovno oblast in svobodo tiska. V Stuttgartu je dan po razglasitvi splošne stavke izšel časopis Rdeča zastava, ki sta ga ustanovila znana borca za delavske pravice Rosa Luxemburg in Karl Liebknecht. Razglašena je bila Demokratična republika Nemčija, po umoru obeh borcev je bila končana tudi revolucija.

Leta 1918 je Poljska razglasila neodvisnost od Rusije.

Leta 1918 je Italija zasedla Trst.

Leta 1918 so predstavniki avstro-ogrske vojske podpisali kapitulacijo v prvi svetovni vojni, kar je bilo zadnje dejanje 700-letne habsburške monarhije.

1921 se je rodil ameriški igralec Charles Bronson.

Leta 1923 se je lady Louise Mountbatten poročila s švedskim prestolonaslednikom Gustavom.

Leta 1930 je Getulio Dornelles Vargas postal predsednik Brazilije.

Leta 1936 je na predsedniških volitvah v ZDA Franklin D. Roosevelt premagal Alfa Landona in začel svoj drugi mandat.

Leta 1942 se je končala bitka pri El Alamejnu.

Leta 1943 je v Alžiriji potekal ustanovni sestanek Posvetovalne skupščine odporniškega gibanja.

Leta 1945 se je rodil nemški nogometaš Gerd Mueller, ki je na SP-jih dosegel 14 golov, v evropskih pokalih pa rekordnih 66.

Leta 1949 je zahodnonemški parlament z 200 glasovi za in 176 glasovi proti določil Bonn za novo prestolnico Nemčije. Po združitvi Nemške demokratične republike in Zvezne republike Nemčije je glavno mesto znova postal Berlin.

Leta 1949 se je rodil Larry Holmes, nekdanji svetovni boksarski prvak v težki kategoriji. Med letoma 1978 in 1985 je bil Holmes, nekdanji sparingpartner Mohameda Alija, nepremagljiv. V karieri je izmed skupno 75 dvobojev zmagal 69-krat, od tega 44-krat z nokavtom. Med redkimi, ki so premagali tega izjemnega ameriškega boksarja, je Mike Tyson.

Leta 1954 je na japonska kinematografska platna prišel prvi film o Godzilli.

Leta 1954 je umrl francoski slikar, kipar in grafik Henri Matisse. Matisse se je rodil leta 1869 v Le Cateauju v severni Franciji. Že pred prelomom stoletja je začel uporabljati zanj značilno barvno paleto – jasno modro, rdečo, smaragdno zeleno in modrozeleno barvo. Velikokrat je upodabljal žensko telo, njegovi priljubljeni motivi pa so bili tudi tihožitja, interjerji, portreti in krajine. Pozneje se je veliko ukvarjal tudi s kolaži in tapiserijami. Matisse je bil vodilni predstavnik fovizma. Muzej Henrija Matissa je v Nici na južni obali Francije.

Leta 1956 so na televiziji v ZDA prvič prikazali film Čarovnik iz Oza, ogledalo naj bi si ga okrog 45 milijonov ljudi.

Leta 1957 je Sovjetska zveza v vesolje poslala Sputnik 2, v katerem je bila psička Lajka.

Leta 1962 se je v Mariboru rodil košarkar Slavko Kotnik. Kariero je začel pri Mariboru in leta 1983 odšel k Olimpiji. Za jugoslovansko reprezentanco je odigral 15 tekem. Uveljavil se je tudi v tujini (Venezia, Estudiantes, Manresa, Malilla, Dafni). Leta 1998 se je vrnil k Unionu Olimpiji. Z Ljubljančani je osvojil 4 naslove državnih prvakov in 5 pokalnih naslovov. V sezoni 1999/00 je s sijajnimi igrami prispeval, da so se zeleno-beli prebili do četrtfinala Evrolige, kjer so nesrečno izpadli proti Barceloni. Za slovensko reprezentanco je igral na EP-jih 1993 in 1995. Po številnih poškodbah je športno pot sklenil novembra 2002.

Leta 1964 so na predsedniških volitvah v ZDA z veliko večino izvolili Lindona Bainesa Johnsona.

Leta 1970 je Salvador Allende postal predsednik Čila.

Leta 1973 je Nasa izstrelila medplanetarno vesoljsko sondo Mariner 10 proti Veneri in Merkurju. 29. marca 1974 je Mariner 10 postal prva sonda, ki je dosegla Merkur.

Leta 1978 je Dominikanska republika postala neodvisna država.

Leta 1975 so začeli Britanci izkoriščati naftna polja v Severnem morju.

Leta 1981 je umrl slovenski pesnik, mislec in politik Edvard Kocbek.

Leta 1982 je v predoru Salang v Afganistanu eksplodirala cisterna z bencinom. Umrlo je več kot dva tisoč ljudi.

Leta 1988 so šrilanški Tamilci poskusili strmoglaviti maldivsko vlado. Predsednik Maumun Abdul Gajum je zaprosil za pomoč indijsko vojsko, ki je zatrla upor v 24 urah.

Leta 1991 je bilo v pokolu v Limi pobitih 15 ljudi.

Leta 1991 je Ayrton Senna zmagal na dirki formule ena za VN Avstralije. Zaradi močnega dežja je bila dirka skrajšana in so jo končali že po 14 krogih. To je bila najkrajša dirka v zgodovini formule ena. Točke so šteli le polovično.

Leta 1992 je demokratski kandidat za predsednika ZDA Bill Clinton premagal takratnega predsednika republikanca Georgea H. W. Busha in neodvisnega kandidata Rossa Perota.

Leta 1993 je umrl ruski izumitelj Lev Sergejevič Termen, bolj znan kot Léon Theremin.

Leta 1996 je umrl predsednik Srednjeafriške republike Jean-Bedel Bokassa.


Like it? Share with your friends!

0
Stripko

0 Comments

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja