29. december: Umrl je književni velikan Miroslav Krleža

Velikan hrvaške književnosti Miroslav Krleža je bil z obsežnim opusom, v katerem je med najbolj znanimi cikel o zagrebški meščanski dinastiji Glembajevih, kot “največji jugoslovanski komunistični pisatelj” izobčenec in ljubljenec oblasti. Umrl je leta 1981.

Krleža je bil nekakšen skriboman, pisal je nenehno, hlastno in z baročno strastjo, kot da se mu gradivo samo od sebe s spontano nujnostjo zliva na papir, piše prevajalec Andrej Inkret v spremni besedi h Krleževim izbranim delom Glembajevi.

Obsežni glembajevski cikel
Njegova zbrana, v celoti še neizdana dela – drame, eseji, romani, pesmi, dnevniški in revijalni zapisi – naj bi obsegala od 50 do 80 zvezkov. Za vrhunec njegovega ustvarjanja velja glembajevski cikel 11 novel in treh dram s konca tridesetih let preteklega stoletja. V ciklu je opisal propad bogate zagrebške bankirske družine, ki se je z zločinom v nekaj generacijah vzdignila iz komaj pismenih slavonskih kmetov in provincialnih mešetarjev v vrh avstro-ogrskega meščanstva.

Svoja že objavljena besedila je pogosto popravljal in dopolnjeval. Kot enciklopedist in dolgoletni urednik Enciklopedije Jugoslavije je izpisal številne komentarje gesel, marginalije, ki jih je v nedavni izdaji beograjske založbe Službeni glasnik izbral Vlaho Bogišić z Leksikografskega zavoda Miroslav Krleža.

Še vedno sporna figura
Njegova zahteva po avtonomiji umetnosti ga je pred drugo svetovno vojno pripeljala v “spor na književni levici”, vodilni partijski funkcionarji pa so ga razglasili za izdajalca. Po Inkretovih besedah je vojno kot deklasirani komunist prebil v Zagrebu, kjer je sicer brez prestanka pisal, a ni objavil niti vrstice, saj v ilegalnem partizanskem tisku objavljati ni mogel, v ustaškem pa ni hotel.

V petdesetih letih je začel zahajati v Titovo rezidenco na Brionih, kjer se je družil z najvišjimi političnimi funkcionarji. Kot nadaljuje Inkret, je znova postal osrednja in verodostojna figura hrvaškega oziroma jugoslovanskega literarnega in kulturnega življenja, kar je bil že v predvojnih letih, le da takrat kot neodvisni in kritični intelektualec, medtem ko je bil zdaj avtoritativna, z vsemi mogočimi oblastniškimi častmi podprta eminenca. Leta 1965 je postal član Centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške. Bil je tudi član Slovenske in Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Kot je za Dnevnik letos zapisal Predrag Matvejević, avtor večkrat ponatisnjene knjige Pogovori s Krležo (1969), je Krleža na Hrvaškem sporna figura, na katero se upajo sklicevati le redki: “Krleževska kritika desničarskih stališč in hotenj, tako nacionalističnih kot klerikalnih, ne najde svojega prostora in vloge v sodobnih razmerah. Ostaja nekje med preteklostjo in sedanjostjo“.


Leta 1800 se je rodil Charles Goodyear, ki je razvil postopek vulkanizacije kavčuka.

Leta 1808 se je rodil 17. predsednik Združenih držav Amerike Andrew Johnson.

Leta 1809 se je rodil premier Združenega kraljestva William Ewart Gladstone.

Leta 1845 je bil Teksas kot 28. država sprejet v ZDA.

Leta 1860 so v Veliki Britaniji splavili bojno ladjo, narejeno iz železa, HMS Warrior.

Leta 1876 se je na mostu v Ashtabuli v Ohiu zgodila huda železniška nesreča, v kateri je umrlo 92 ljudi, 64 pa je bilo ranjenih.

Leta 1890 je ameriška vojska ob Potoku ranjenega kolena pobila več kot 200 neoboroženih Indijancev.

Leta 1891 je Thomas Alva Edison dobil patent za radio.

Leta 1910 se je rodil britanski ekonomist in Nobelov nagrajenec Ronald Coase.

Leta 1911 je bil Sun Jatsen izvoljen za prvega predsednika Republike Kitajske.

Leta 1937 je Irska sprejela ustavo.

Leta 1940 je London prizadelo najhujše bombardiranje od začetka druge svetovne vojne. V njem je umrlo okrog 4.000 ljudi.

Leta 1942 je vojaško vodstvo partizanskega gibanja z odredbo ustanovilo vojaška sodišča.

Leta 1943 je začela delovati partizanska bolnišnica Pavla.

Leta 1972 je letalo Lockheed tristar letalskega prevoznika Eastern Airlines padlo tik pred pristankom na mednarodnem letališču v Miamiju. Umrl je 101 človek.

Leta 1975 je avstrijski kancler, dr. Bruno Kreisky, po pogovorih z jugoslovanskimi oziroma s slovenskimi oblastmi na Brdu pri Kranju zagotovil izvrševanje določil Avstrijske državne pogodbe o zaščiti manjšin.

Leta 1975 je na letališču LaGuarida eksplodirala bomba, ki je ubila 11 ljudi.

Leta 1981 je umrl velikan hrvaške književnosti Miroslav Krleža.

Leta 1986 je v Chelwood Gatu v angleškem Sussexu umrl Maurice Harold Macmillan. Macmillan je bil britanski finančni minister med 20. decembrom 1955 in 13. januarjem 1957 ter premier med 11. januarjem 1957 in 19. oktobrom 1963. Septembra 1964 se je upokojil, izstopil iz politike ter prevzel družinsko založbo Macmillan Publishers. Umrl je na Birch Grovu v Sussexu, star je bil 92 let in 322 dni.

Leta 1987 se je ruski kozmonavt Jurij Romanenko po 326 dneh, ki jih je preživel v vesolju, vrnil na Zemljo.

Leta 1989 je Vaclav Havel postal predsednik Češkoslovaške.

Leta 1989 so v Hongkongu izbruhnili nemiri, potem ko so se oblasti odločile, da bodo vietnamske begunce nasilno vrnile v domovino.

Leta 1992 je odstopil brazilski predsednik Fernando Collor de Mello.

Leta 1993 je bil dokončan največji kip sedečega Bude, ki so ga postavili na prostem. Kip so poimenovali Tian Tan Buda, izdelan pa je iz brona.

Leta 1996 so v Gvatemali sprte strani podpisale sporazum, s katerim se je končala 36-letna državljanska vojna.

Leta 1996 je na prvi tekmi 45. novoletne skakalne turneje v Oberstdorfu zmagal Nemec Dieter Thoma. Norvežan Kristian Brenden je bil drugi, tretje mesto pa je zasedel Avstrijec Andreas Goldberger. Primož Peterka je bil na skakalnici Schattenberg sedmi in je obdržal vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Peterka je z izjemnim skakanjem na preostalih treh skakalnicah postal doslej edini slovenski zmagovalec novoletne turneje.

Leta 1997 so v Hongkongu začeli pobijati kokoši in piščance, da bi preprečili razširitev ptičje gripe. Skupno so pobili 1,25 milijona kokoši.

Leta 1998 so se voditelji Rdečih Kmerov opravičili za genocid nad Kambodžani, ki so jih pobili v sedemdesetih letih 20. stoletja. Ubili naj bi več kot milijon ljudi.

Leta 1999 je Nataša Bokal na slalomu v Lienzu zasedla 2. mesto. Za zmagovalko Avstrijko Sabine Egger je zaostala za 12 stotink. Špela Pretnar je bila četrta, Alenka Dovžan enajsta, Urška Hrovat pa je zasedla trinajsto mesto. Bokalova je nasploh prvič stopila na zmagovalni oder v tujini, pred tem je zmagala v slalomu in bila druga v veleslalomu v Kranjski Gori.

Leta 2003 je Norvežan Sigurd Pettersen prepričljivo dobil prvo tekmo novoletne turneje smučarskih skakalcev v Oberstdorfu. Vodil je že po prvi seriji, v drugi pa je zmago potrdil z novim rekordom skakalnice (143 metrov). Rok Benkovič je bil po prvi seriji drugi, na koncu pa se je moral zadovoljiti s 6. mestom.

Leta 2004 je umrl ameriški biokemik in Nobelov nagrajenec Julius Axelrod.

Leta 2004 je v 61. letu v Kaliforniji umrl producent soula in funka Freddie Perren, ki je bil leta 1979 nagrajen z grammyjem. Najvišjo glasbeno nagrado je prejel za pesem I Will Survive, ki jo je izvajala Gloria Gaynor. Freddie je v sedemdesetih letih delal predvsem z zvezdami pop-soulovske glasbe, v prvi vrsti z Glorio Gaynor in Jackson 5.

Leta 2004 je v 75. letu starosti za posledicami okužbe umrl legendarni ameriški country-, rock- in džezkitarist Walter Hank Garland. Sodeloval je z velikimi glasbenimi imeni, kot so Elvis Presley, Roy Orbison, The Everly Brothers in Patsy Cline. Posnel je tudi tri albume džezovske glasbe, v New Yorku pa je bil redni gost znamenitega lokala Birdland.

Leta 2004 je za posledicami raka umrl ameriški igralec Jerry Orbach, najbolj znan po vlogi v televizijski oddaji Law & Order in filmu Umazani ples. Za emmyja je bil nominiran tudi za najboljšo gostujočo vlogo (Zlata dekleta), nominacijo pa je prejel tudi za najboljšega stranskega igralca (Broadway Bound).

Leta 2005 je v 87. letu umrl upokojeni ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas.

Leta 2008 je italijanska policija za zapahe spravila enega najnevarnejših mafijcev Pietra Criaca. Na begu je bil od leta 1997, ko je bil obsojen na 19-letno zaporno kazen zaradi poskusa umora in sodelovanja v kalabrijski mafiji, ki velja za eno najnevarnejših v Evropi.

Leta 2008 je umrla etnomuzikologinja in filologinja Zmaga Kumer, med drugim znanstvena svetnica na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Zbrala, uredila in s strokovno razlago je pospremila številne zbirke slovenskih ljudskih pesmi. Sestavila je tudi več pesmaric, med njimi leta 1994 Čez polje pa svetinja gre in leta 1995 Eno si zapojmo. Za svoje delo je bila nagrajena z zlatim vencem, Murkovo, Herderjevo, Zoisovo in Štrekljevo nagrado.

Leta 2009 se je Andrej Jerman na smuku v Bormiu drugič v karieri veselil zmage v svetovnem pokalu. Prvič je na najvišjo stopničko stopil februarja 2007 v Garmisch Partenkirchnu.

Leta 2011 je pri 61 letih v New Yorku umrl ameriški popumetnik James Rizzi, ki je s svojimi značilnimi barvitimi risankastimi slikarijami med drugim okrasil tudi letalo in lokomotivo.

Deli:

Pošlji odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja