Leta 2002 je smučarka Tina Maze zmagala na veleslalomu v Söldnu. Poleg nje sta na najvišji stopnički stali še Andrine Flemmen in Nicole Hosp.
Na uvodni tekmi svetovnega pokala v sezoni 2002/03 se je prvič zgodilo, da so tri smučarke dosegle isti čas (1:49,91). Po prvem teku je bila 19-letna Črnjanka na 5. mestu. To je bila njena prva zmaga na tekmah za svetovni pokal.
Leta 740 je Konstantinopel prizadel hud potres, ki je povzročil veliko gmotno škodo, večje število ljudi pa je umrlo.
Leta 1331 je umrl arabski zgodovinar in geograf Abulfeda.
Leta 1491 se je rodil kitajski vladar Džengde.
Leta 1633 je umrl japonski vojaški poveljnik Horio Tadaharu.
Leta 1640 je bil podpisan sporazum med Škotsko in angleškim kraljem Charlesom I.
Leta 1684 se je rodil pruski maršal Kurt Christoph Graf von Schwerin.
Leta 1685 se je rodil italijanski skladatelj Giuseppe Domenico Scarlatti, ki je napisal več znamenitih sonat za klavir.
Leta 1759 se je rodil vodja francoske revolucije Georges Jacques Danton. Umrl je pod giljotino leta 1794.
Leta 1787 se je rodil srbski jezikoslovec Vuk Stefanovič Karadžič. Bil je reformator srbskega knjižnega jezika, opravil pa je tudi obsežno delo kot zbiralec narodnih pesmi.
Leta 1795 je bila ustanovljena francoska revolucionarna vlada, ki jo je sestavljalo pet mož.
Leta 1850 se je kot potomec starega kmečkega slikarskega rodu iz Poljanske doline rodil slovenski slikar Janez Šubic. Za imenitnega umetnika je v svojem času veljal tudi v Evropi.
Leta 1865 se je rodil ameriški poslovnež Benjamin Guggenheim.
Leta 1873 se je rodil danski premier Thorvald Stauning.
Leta 1889 se je v Šmartnem v Goriških brdih rodil mladinski pesnik in pisatelj Karel Širok.
Leta 1890 je umrl italijanski novinar in pisatelj Carlo Collodi, ki je postal znan predvsem po zgodbi o Ostržku.
Leta 1875 se je rodil srbski politik Svetozar Pribičevič.
Leta 1902 je umrla ameriška feministka in sufražetka Elizabeth Cady Stanton.
Leta 1905 so v Sankt Peterburgu revolucionarni ruski delavci v kratki vstaji ustanovili prvi sovjet oz. skupščino.
Leta 1905 je Švedska priznala Norveški neodvisnost.
Leta 1909 je bil ubit princ Hirobumi Ito, japonski guverner v Koreji.
Leta 1911 so voditelji kitajske revolucionarne lige razglasili republiko.
Leta 1916 se je rodil Francois Maurice Adrien Marie Mitterrand, maja leta 1981 izvoljen prvi socialistični predsednik Francije.
Leta 1917 je avstro-ogrska vojska, v kateri je bilo veliko Slovencev, dosegla veliko zmago v bitki pri Kobaridu. Italijansko vojsko so prisilili v umik vse do reke Pijave daleč nazaj na italijansko ozemlje.
Leta 1918 je nemški vrhovni poveljnik general Erich Ludendorff odstopil zaradi pogojev premirja, ki jih je sprejela nemška vlada.
Leta 1919 se je rodil iranski šah Mohamad Reza Pahlavi.
Leta 1926 se je rodil slovenski slikar, grafik in ilustrator France Slana.
Leta 1929 se je rodil slovenski književnik, pesnik, dramatik in esejist Dane Zajc.
Leta 1936 so prvič pognali prvi električni generator na jezu Hoover.
Leta 1942 se je rodil angleški filmski igralec Robert William “Bob” Hoskins.
Leta 1944 je ameriški podpredsednik Harry Truman javno zanikal, da bi bil član kukluksklana.
Leta 1947 je bil Kašmir kljub pakistanskim protestom priključen Indiji.
Leta 1947 se je rodila nekdanja prva dama Združenih držav Amerike in newyorška senatorka Hillary Rodham Clinton.
Leta 1949 se je rodil srbski košarkar in trener Zoran Slavnič. Veljal je za izjemnega organizatorja igre, ki je bil iznajdljiv, prodoren in ustvarjalen. Za jugoslovansko reprezentanco je odigral 177 tekem, trikrat je postal evropski prvak, po enkrat pa svetovni in olimpijski prvak. 13 let je igral za Crveno zvezdo, branil pa je tudi barve Juventuda, Šibenke, Caserte in Partizana. Leta 1980 je postal trener in naslednjih letih uspešno vodil številne klube.
Leta 1951 je Winston Churchill drugič postal britanski premier.
Leta 1955 je avstrijski parlament sprejel zakon o nevtralnosti. Od takrat dan praznujejo kot državni praznik.
Leta 1955 se je Ngo Dinh Diem razglasil za premierja Južnega Vietnama.
Leta 1958 je boeing 707 prvič letel na komercialni liniji od New Yorka do Pariza.
Leta 1961 se je rodil ameriški igralec Dylan McDermott.
Leta 1979 je bil južnokorejski predsednik Park Čunghi ubit. Ubiti ga je dala korejska tajna agencija na čelu z Kim Džae Kjujem. Po umoru je predsednik države postal Čoj Kjuha, Kima pa so ubili maja 1980.
Leta 1984 je Baby Fae med presaditvijo srca prejela srce pavijana.
Leta 1984 je v Ligi NBA so debitirali trije igralci, ki so pozneje postali legende. Michael Jordan je pri zmagi Chicago Bullsov proti Washington Bulletsom s 109:93 dosegel 16 točk. Charles Barkley je prvič zaigral za Philadelphio, Sixersi so Cleveland Cavalierse ugnali s 111:101. John Stockton je z Utah Jazzi doživel poraz v Seattlu (94:102). Leta 1992 so bili vsi trije na olimpijskih igrah v Barceloni člani “Dream Teama”, ki je osvojil zlato medaljo.
Leta 1984 se je John D. McCollum ustrelil, potem ko je ves dan poslušal plošče Ozzyja Osbourna. Starši so vložili tožbo proti založbi in Ozzyju zaradi pesmi Suicide Solution, ki pa jo je sodnik pozneje ovrgel.
Leta 1984 je prišel v kino film Terminator.
Leta 1991 je Lori Keevil – Matthews umrla, potem ko je nanjo na razstavi Christo padel več kot 240 kilogramov težek dežnik.
Leta 1994 sta Jordanija in Izrael podpisala mirovni sporazum.
Leta 1994 so košarkarji Smelta Olimpije v svojem prvem nastopu v Evroligi v dvorani Tivoli izgubili z madridskim Realom z 61:66. Ljubljančani so vodili ves prvi polčas. Ruskemu zmaju Vitaliju Nosovu je uspelo izpod koša izdriniti Arvidasa Sabonisa, ki je metal za tri točke in bil dvakrat uspešen. Zmaji so vodili že z 29:19, Real pa je s protinapadi ob koncu polčasa znižal na dve točki zaostanka (34:32). Pri izidu 61:64 je Žarko Djurišič zgrešil trojko, Birjukov pa je zadel prosta meta in postavil končni izid 66:61. Pri varovancih Zmaga Sagadina je Dušan Hauptman dosegel 23 točk, pri Špancih pa je Sabonis prispeval 14 točk.
Leta 1995 so agenti Mosada ubili voditelja Džihada Fatija Šikakija v njegovem hotelu na Malti.
Leta 2000 je na Slonokoščeni obali postal predsednik Laurent Gbagbo.
Leta 2000 je v ZDA na prodajne police prišel Playstation 2.
Leta 2000 je Srečko Katanec je zavrnil ponudbo grškega Olympiacosa in ostal na klopi slovenske nogometne reprezentance, ki jo je popeljal tudi na svetovno prvenstvo leta 2002.
Leta 2000 je v 88. letu starosti umrl Ciril Praček, eden najboljših slovenskih alpskih smučarjev. Leta 1939 je na svetovnem prvenstvu v Zakopanah osvojil 7. mesto v slalomu. Bil je tudi udeleženec olimpijskih iger leta 1936 in 1948.
Leta 2001 je Michael Stich postal selektor nemške reprezentance za Davisov pokal. Nekdanji tenisač je zablestel v Wimbledonu leta 1991, ko je v finalu povsem nepričakovano v treh nizih odpravil rojaka Borisa Beckerja.
Leta 2002 je smučarka Tina Maze zmagala na veleslalomu v Soeldnu. Poleg nje sta na najvišji stopnički stali še Andrine Flemmen in Nicole Hosp. Na uvodni tekmi svetovnega pokala v sezoni 2002/03 se je prvič zgodilo, da so tri smučarke dosegle isti čas (1:49,91). Po prvem teku je bila 19-letna Črnjanka na 5. mestu. To je bila njena prva zmaga na tekmah za svetovni pokal.
Leta 2002 je v moskovskem gledališču Dubrovka med predstavo “Nord-Ost” umrlo okrog 50 čečenskih upornikov in 133 talcev, potem ko so ruski komandosi po ugrabitvi vdrli v gledališče. Ugrabitelji so 3 dni zadrževali kar 850 talcev.
Leta 2003 se je na Ljubljanskem maratonu zbralo več kot 5.000 atletov. Zmagala sta Ukrajinca Andrej Naumov in Galina Žuljeva. Med Slovenci je bil presenetljivo najboljši gorski tekač iz Tuhinjske doline Zdravko Volkar (2:29:20), ki je sicer osvojil 7. mesto, športno javnost pa osupnil z izjavami, da je njegova prehrana povsem običajna, na primer pašteta za zajtrk.
Leta 2008 je umrl ameriški pisec Tony Hillerman, rojen leta 1925.
Leta 2013 je Borštnikov prstan prejela Olga Kacjan, “igralka, ki je v gledališče in na njegov oder stopila pripravljena na drzne izzive in velika tveganja in se zato tudi odločala za sodelovanje v najprelomnejših trenutkih slovenskega in tudi nekdanjega jugoslovanskega gledališča”.
Leta 2013 so v Beogradu z vojaškimi častmi pokopali nekdanjo prvo damo Jugoslavije, Jovanko Broz. Pokopali so jo poleg moža v Hiši cvetja.
0 Comments