Leta 1894 se je rodil Norbert Wiener, ki velja za začetnika nove znanstvene veje, imenovane kibernetika.
Gre za znanost, ki raziskuje zakonitosti regulacijskih procesov, prenašanje informacij in njihovo obdelavo pri strojih, organizmih in družbah. Wiener je temelje postavil leta 1948, njena uporaba pa je videti skoraj neomejena.
Norbert Wiener je bil rojen v Kolumbiji v zvezni državi Misouri. V teoriji in praksi je utemeljil princip povratne zanke (Feedback Theory), katero je z nadaljno nadgradnjo prenosom informacije razvil v novo znanost, poimenoval jo je Kibernetika. Dva meseca pred svojo smrtjo je prejel na svečani ceremoniji v Beli hiši nacionalno medaljo za znanost (National Medal of Science). Umrl je 18. marca, leta 1964. v Stockholmu na enem od svojih številnih potovanj v Evropo.
Prva zapositev je bila leta 1919 na MIT za inštruktorja matematike, sledilo je napredovanje v asistenta profesorja leta 1929 in profesorja leta 1931. Njegovo mnenje o MITu je bilo vedno zelo pohvalno, vedno ga je postavljal mnogo višje kot Harvard. Trdil je -“MIT mi je dajal pogum za delo in svobodno mišlenje, kar za Harvard ni mogoče trditi.” Leta 1926 se je poročil z Margaret Engemann, kmalu po poroki je odpotoval v Evropo, kjer je bil učenec Guggenheima v Göttingenu, njegova žena pa je tam zaključevala učiteljske obveznosti poučevanja modernih jezikov s strani Juniata kolidža iz Pennsilvanije.
Ponovno je potoval v Evropo v šolskem letu 1931/32 in preživel ta čas večinoma v Angliji, vmes pa obiskoval svoje kolege matematike, Blaschkeja, Mengerja, Franka, Hahna, Artina in Gödela. Kambridž je bila zanj baza od koder je lahko opravljal obiske na “kontinet”.
Leta 399 je umrl papež Siricij.
Leta 1252 je umrla žena francoskega kralja Ludvika VIII. Blanche Kastiljska.
Leta 1436 se je rodila portugalska pisateljica in princesa Katarina.
Leta 1504 je umrla kastiljska in leonska kraljica Isabella, žena aragonskega kralja Ferdinanda II.
Rodila se je 22. avgusta 1451 v Madrigal de las Altas Torres.
Leta 1607 se je rodil britanski teolog John Harvard. Star trideset let se je izselil v Severno Ameriko, kjer je vodil cerkev v Charlestownu. John Harvard je svoje premoženje zapustil leta 1636 ustanovljeni univerzi, ki je kmalu prevzela njegovo ime. Danes ta univerza velja za eno najbolj uglednih znanstveno-izobraževalnih ustanov na svetu.
Leta 1778 je kapitan James Cook postal prvi Evropejec, ki je odkril havajski otok Maui.
Leta 1800 se je v Slamu pri Ponikvi rodil Anton Martin Slomšek. Leta 1859 je prenesel sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža v Mariboru.
Leta 1836 je umrl škotski inženir in gradbenik John Loudon McAdam.
Leta 1855 je umrl utemeljitelj poljske romantike Adam Mickiewicz. Od leta 1824 do leta 1829 je bil prisiljen bivati v Rusiji, nato pa se je izselil, v Franciji je bil profesor. Omeniti velja njegov zgodovinski ep Gospod Tadej, v katerem je opisal Napoleonov pohod v Rusijo, znan je tudi ep Konrad Wallenrod pa drama Praznik mrtvih ter Balade in romance in Krimski soneti. Adam Mickiewicz se je rodil 24. decembra leta 1798.
Leta 1862 je Charles Dodgson (bolj znan kot Lewis Carroll) poslal svoj rokopis z naslovom Alice’s Adventures Underground 10-letni Alice Liddell.
Leta 1865 je izšla knjiga Alica v čudežni deželi.
Leta 1865 sta se pri Papudu spopadli španska in združena perujsko-čilska mornarica.
Leta 1868 je Tokio postal prestolnica Japonske. Do tega leta je bila prestolnica Edo. Danes ima Tokio, ki leži na otoku Honšu skoraj 9 milijonov prebivalcev z zaledjem pa še tri milijone. Mesto je dvakrat v zgodovini popolnoma uničil potres in sicer v začetku 18. stoletja in leta 1923.
Leta 1869 se je rodila norveška kraljica Maud.
Leta 1885 se je rodil nemški kancler Heinrich Brüning.
Leta 1899 se je rodil nemški ugrabitelj Charlesa Lindbergha III. Bruno Hauptmann.
Leta 1909 se se je rodil romunski dramatik Eugene Ionesco, eden od utemeljiteljev teatra absurda. Njegove najbolj znane drame so Plešasta pevka, Učna ura in Stoli.
Leta 1918 je skupščina v Podgorici glasovala za zvezo ljudstev in se pridružila kraljestvu Srbije.
Leta 1922 sta Howard Carter in lord Carnarvon postala prva človeka, ki sta po več kot tri tisoč letih vstopila v grobnico egiptovskega kralja Tutankamona.
Leta 1929 se je rodil slovenski glasbenik Slavko Avsenik.
Leta 1939 se je rodila ameriška pevka Anna Mae Bullock, bolj znana kot Tina Turner. Njene najbolj znane uspešnice so: Can’t Stand The Rain, Let’s Stay Together, We Don’t Need Another Hero, Steamy Windows, Nutbush City Limits, Private Dancer, It Takes Two in Addicted To Love.
Leta 1939 je umrl Kanadčan James Naismith, ki velja za izumitelja košarke. 15. januarja 1892 je objavil pravila košarke.
Leta 1941 je ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt podpisal zakon, s katerim je določil četrti četrtek v mesecu novembru za dan zahvalnosti.
Leta 1941 je šest letalonosilk, ki jim je poveljeval japonski vicegeneral Chuichi Nagumo, zapustilo Hitokapu Bay in se brez radijskih zvez z ostalimi japonskimi četami odpravilo proti Pearl Harborju.
Leta 1942 so v newyorškem Hollywood Theatru premierno predvajali film Casablanca.
Leta 1942 je bilo v Bihaću prvo zasedanje Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije – AVNOJ-a, to je vrhovnega političnega in predstavniškega organa nastajajoče Jugoslavije. Do sprejema prve ustave se je sestal trikrat. Prvo je bilo v Bihaću, drugo v Jajcu in tretje v Beogradu. Postal je skupni predstavnik jugoslovanskih narodov v narodnoosvobodilni borbi.
Leta 1943 se je rodil ameriški producent in režiser Bruce Paltrow.
Leta 1948 se je v Zagrebu rodil hrvaški košarkar Krešimir Ćosić. V sedemdestih letih je bil eden izmed najboljših igralcev v Evropi. Športno pot je začel v Zadru. Med leti 1971 in 1973 je blestel na ameriški univerzi Brigham. Na naboru Lige NBA leta 1973 so ga izbrali Los Angeles Lakersi, vendar se je vrnil v Zadar. Bil je eden ključnih igralcev na svetovnem prvenstvu leta 1970 v Ljubljani, ko je Jugoslavija osvojila zlato. Skupaj z Vinkom Jelovcem sta bila nezaustavljivi centrski tandem. Igral je na štirih olimpijskih igrah, leta 1980 so bili ”plavi” v Moskvi olimpijski prvaki. Z Virtusom iz Bolgne se je veselil dveh naslovov italijanskega prvaka (1979 in 1980). Ko je zaključil z igranjem košarke, je postal trener. Leta 1988 so Jugoslovani na olimpijskih igrah pod njegovim vodstvom osvojili srebro. Umrl je 25. maja 1995. Maja 1996 so ga sprejeli v košarkarsko Hišo slavnih v Springfieldu.
Leta 1949 je indijska skupščina sprejela ustavo.
Leta 1955 se je v Celju rodil slovenski obramboslovec in politik Jelko Kacin.
Leta 1964 se je rodila švicarska alpska smučarka Vreni Schneider. V svetovnem pokalu je dobila kar 55 tekem, več jih ima le Avstrijka Annemarie Moser Pröll. Schneiderjeva je trikrat zmagala v skupnem seštevku (1989, 1994 in 1995), v svoji zbirki ima tudi 11 malih kristalnih globusov za skupno zmago v slalomu in veleslalomu. na olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988 je zmagala v slalomu in veleslalomu. Štiri leta kasneje v Albertvillu je bila ponovno najboljša v slalomu, v kombinaciji je bila srebrna, v veleslalomu pa bronasta. Na svetovnih prvenstvih ima tri zaltze, dve srebrni in eno bronasto kolajno. Aprila 1995 je zaključila kariero. Izbrali so jo za švicarsko športnico stoletja.
Leta 1965 je iz izstrelišča Hammaguira v Sahari Francija izstrelila raketo Diamant-A, ki je nosila satelit Asterix-1 in tako postala tretja država, ki je poslala svoje plovilo v vesolje.
Leta 1968 je angleška skupina Cream zadnjič nastopila v londonski dvorani Royal Albert Hall.
Leta 1970 je v Basse-Terreju v Guadeloupeju v eni minuti zapadlo 38,1 milimetra dežja, kar je najhujši naliv, ki so ga kdajkoli zabeležili.
1976 je skupina The Band zadnjič nastopila. Koncert so poimenovali The Last Waltz (Zadnji valček). Ironija, eden izmed gostov skupine, je bil tudi Eric Clapton, čigar skupina Cream se je prav tako poslovila 26. novembra.
Leta 1981 se je rodila britanska pevka Natasha Bedingfield.
Leta 1977 se je rodil smučarski skakalec Jure Radelj. V svetovnem pokalu je debitiral marca 1993 v Planici. Najboljše rezultate je dosegel v sezoni 2000/01. V Kuopiu je bil šesti in sedmi, sedmo mesto pa je zasedel tudi na tekmi v Hakubi.
Leta 1983 so neznanci na londonskem letališču Heathrow iz trezorja Brinks Mat odnesli 6.800 zlatih palic, vrednih skoraj 26 milijonov funtov. Palice so bile težke tri tone. Poleg njih pa so ukradli diamante.
Leta 1985 je ameriški predsednik Ronald Reagan podpisal pogodbo z založbo Random House, da bo napisal avtobiografijo. Za knjigo je prejel tri milijone ameriških dolarjev.
Leta 1988 so Jaserju Arafatu prepovedali vstop v ZDA.
Leta 1990 je Mihael Gorbačov ukazal Iračanom na čelu s Sadamom Huseinom, da naj se “poberejo” iz Kuvajta.
Leta 1995 je Andrej Miklavc na slalomu v Park Cityju dosegel svojo edino zmago v svetovnem pokalu.
Drugouvrščenega Avstrijca Christiana Mayerja je prehitel za stotinko sekunde. Tretje mesto je zasedel Italijan Fabio De Crignis. Jure Košir je končal na petem mestu, Mitja Kunc pa je bil šesti. Miklavc je svojo drugo najboljo uvrstitev dosegel januarja 1996 v Sestrieru, ko je slalom končal na 4. mestu.
Med elitno druščino je debitiral leta 1989 v Courmayerju. Smučar iz Dorfarij pri Škofji Loki je tekmoval na treh svetovnih prvenstvih in treh olimpijskih igrah. Leta 1996 je na svetovnem prvenstvu v Sierra Nevadi zasedel 5. mesto. 4. decembra 2001 se je odločil, da bo končal kariero. Eden izmed glavnih razlogov je bila tudi poškodba hrbtenice, ki jo je staknil na tekmi evropskega pokala v Val Thorensu.
Leta 1996 je evropski klubski nogometni prvak Juventus v finalu svetovnega pokala v Tokiu premagal južnoameriškega prvaka River Plate iz Buenos Airesa z 1:0. Odločilni gol je v 82. minuti dosegel Alessandro del Piero. Juventus je svetovni pokal osvojil drugič.
Leta 1998 je Tony Blair postal prvi premier Velike Britanije, ki je spregovoril v irskem parlamentu.
0 Comments