26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji. Ob izjemni volilni udeležbi (93,2 odstotka volivcev) je za samostojno državo glasovala velika večina (88,5 odstotka) vseh državljanov ali 1,289.369 volivcev.
Na podlagi plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo je slovenska skupščina 25. junija 1991 uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila pravni temelj slovenski samostojnosti. Osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije je skušala s silo zatreti Jugoslovanska ljudska armada, v bran novoustanovljeni državi pa so se postavile slovenske oborožene sile – teritorialna obramba in slovenska policija. Oboroženi spopadi so se začeli 27. junija.
Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh ustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa ustavili v vojašnicah. Spopadi so se končali 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice. Na začetku julija 1991 so se po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih začela pogajanja med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t. i. Brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina. Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njegovo izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. 15. januarja 1992 je slovensko državo priznala večina članic Evropske skupnosti, 22. maja 1992 je postala tudi 176. članica OZN-a.
Drugi dogodki na današnji dan …
Leta 268 je umrl papež Dioniz.
Leta 418 je umrl papež Zosim.
Leta 1194 se je rodil nemški cesar Friderik II.
Leta 1458 je umrl britanski vojvoda Artur III.
Leta 1463 je po dvomesečnem obleganju hrvaško-ogrski kralj Matija Korvin zasedel Jajce, kar je povzročilo predajo turških posadk v približno šestdesetih drugih bosanskih mestih in utrdbah.
Leta 1476 je umrl milanski vojvoda Galeazzo Maria Sforza.
Leta 1481 so Nizozemci premagali vojsko mesta Utrecht.
Leta 1530 je umrl indijski vladar Babur.
Leta 1574 je umrl francoski kardinal Charles Guiški.
Leta 1624 je umrl nemški astronom Simon Marius.
Leta 1792 se je v Parizu začelo zadnje sojenje francoskemu kralju Ludviku XVI.
Leta 1716 se je rodil angleški pesnik in zgodovinar Thomas Gray.
Leta 1723 se je rodil nemški pisatelj Friedrich Melchior, baron von Grimm.
Leta 1792 se je rodil izumitelj in matematik Charles Babbage. Dolgočasno preračunavanje logaritmov ga je pripeljalo do iznajdbe prvega računalnika.
Leta 1793 so v bitki pri Geisbergu Francozi premagali Avstrijce.
Leta 1793 se je pruski princ Friedrich Ludwig poročil s Frederico von Mecklenburg Strelitz.
Leta 1803 se je rodil estonski pesnik in zdravnik Friedrich Reinhold Kreutzwald.
Leta 1805 sta Francija in Avstrija podpisali Bratislavski mir.
1825 se je rodil slovenski slikar in freskant Janez Wolf.
Leta 1825 se je več ruskih vojaških oficirjev skupaj s tri tisoč vojaki napotilo proti palači v Sankt Peterburgu. Dekabristi, kot so se poimenovali, so bili v vstaji poraženi.
Leta 1825 so v ZDA odprli 584 km dolg Eriejski kanal, ki je povezal reko Hudson z Eriejskim jezerom, s čimer je bila vzpostavljena povezava med Atlantskim oceanom in Velikimi jezeri.
Leta 1838 se je rodil nemški kemik Clemens Alexander Winkler.
Leta 1848 je Matija Majar Ziljski v listu Slovenija predstavil načrt o preureditvi habsburške monarhije v zvezno državo narodov.
Leta 1872 se je rodil angleški politik in Nobelov nagrajenec Norman Angell.
Leta 1890 je umrl eden najslavnejših evropskih arheologov in zgodovinarjev Heinrich Schilemann.
1891 se je rodil ameriški pisatelj Henry Miller, ki je pisal v naturalistični tehniki z močnim poudarjanjem spolnosti.
Leta 1898 sta Marie in Pierre Curie objavila, da sta izolirala radij.
Leta 1901 se je rodil nizozemsko-ameriški astronom Peter van de Kamp.
Leta 1904 se je rodil kubanski pisatelj Alejo Carpentier.
Leta 1908 je Jack Johnson postal prvi temnopolti boksar, ki je osvojil naslov svetovnega prvaka. V Sydneyju je v 14. krogu na tla poslal Tommyja Burnsa.
Leta 1917 je bila objavljena Einsteinova splošna relativnostna teorija.
Leta 1921 se je rodil ameriški igralec, komik, skladatelj in pisatelj Steve Allen.
Leta 1925 je bila ustanovljena Komunistična partija Indije.
Leta 1927 se je rodil ameriški komik in igralec Alan King.
Leta 1928 je legendarni plavalec Johnny Weismüller objavil, da končuje kariero. V osmih letih ni izgubil niti ene same tekme v prostem slogu.
Leta 1933 so v Tokiu ustanovili podjetje Nissan.
Leta 1939 je v potresu v turškem Erzincanu umrlo 32.700 ljudi.
Leta 1940 se je rodil ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Edward C. Prescott.
Leta 1940 se je rodil ameriški glasbeni producent Phil Spector.
Leta 1941 so ZDA, Združeno kraljestvo in Kitajska podpisali sporazum o vojaškem sodelovanju.
Leta 1941 je Winston Churchill nagovoril ameriški kongres.
Leta 1943 je angleška mornarica v norveških vodah potopila nemško bojno ladjo Scharnhorst.
Leta 1944 so prvič v javnosti izvedli igro Steklena menažerija, ki jo je napisal Tennessee Williams.
Leta 1944 se je začela bitka za Budimpešto.
Leta 1944 so se nemške sile začele umikati iz Ardenov.
Leta 1946 je svoja vrata odprl lasvegaški hotel Flamingo.
Leta 1947 je v New Yorku v 16 urah zapadlo več kot 50 centimetrov snega.
Leta 1948 so na Madžarskem aretirali kardinala Mindszentyja.
Leta 1949 se je rodil zunanji minister Vzhodnega Timorja in Nobelov nagrajenec José Ramos Horta.
Leta 1963 se je rodil ameriški bobnar Lars Ulrich, član skupine Metallica.
Leta 1971 so ZDA ponovile bombardiranje severnega Vietnama.
Leta 1971 se je v Louisiani rodil ameriški igralec in glasbenik Jared Leto.
Leta 1972 je umrl 33. predsednik ZDA Harry S. Truman.
Leta 1973 je pristalo sovjetsko vesoljsko plovilo Sojuz 13.
Leta 1974 so Sovjeti izstrelili vesoljsko plovilo Saljut 4.
Leta 1976 je bila ustanovljena Komunistična partija Nepala.
Leta 1977 je umrl ameriški filmski režiser Howard Hawks.
Leta 1979 so sovjetske čete zavzele predsedniško palačo v Kabulu.
Leta 1982 je časopis TIME magazine za osebnost leta prvič izbral stvar. Osebnost leta je tako postal osebni računalnik.
Leta 1984 se je belgijska princesa Astrid poročila z nadvojvodo Lorenzom von Austria-Estejom.
Leta 1985 je bila umorjena ameriška strokovnjakinja za gorile Dian Fossey. Njena zgodba je postala znana širni svetovni javnosti zlasti s filmom Gorile v megli, krivca za njeno smrt pa nikoli niso odkrili. Gorile v megli je režiral Michael Apted, ki je predstavil njeno življenje in delo v Afriki. V glavni vlogi je zaigrala Sigourney Weaver.
Leta 1986 so še zadnjič predvajali ameriško telenovelo z naslovom Search for Tomorrow (Iskanje jutrišnjega dne), ki so jo predvajali 35 let.
Leta 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji. Ob izjemni volilni udeležbi (93,2 odstotka volivcev) je za samostojno državo glasovala velika večina (88,5 odstotka) vseh državljanov ali 1.289.369 volivcev.
Leta 1991 se je sešel vrhovni sovjet in razpustil Sovjetsko zvezo.
Leta 1996 sta športnika Slovenije med posamezniki postala atletinja Brigita Bukovec in kajakaš Andraž Vehovar. Naslov najboljše ekipe v individualnih športnih panogah je prejel blejski veslaški četverec (Jani Klemenčič, Sadik Mujkič, Milan Janša, Denis Žvegelj). Hokejisti Olimpije Hertz so bili izbrani za najboljšo ekipo v kolektivnih športnih igrah.
Leta 1997 je Društvo športnih novinarjev Slovenije na tradicionalnem izboru razglasilo najboljše športnike Slovenije. Najboljša posameznika sta postala atletinja Brigita Bukovec in smučarski skakalec Primož Peterka, košarkarji Uniona Olimpije so bili najboljši v kolektivnih športih, najboljša ekipa v individualnih športnih panogah pa je bila reprezentanca Slovenije v kajaku in kanuju na divjih vodah (3 x C1).
Leta 1999 je od 26. do 28. decembra Francijo prizadela huda nevihta, ki je zahtevala več kot sto smrtnih žrtev.
Leta 2000 je umrl ameriški igralec Jason Robards.
Leta 2001 je umrl angleški igralec Nigel Hawthorne.
Leta 2002 je francoska znanstvenica Brigitte Boisselier, pripadnica raelijancev, objavila, da se je v Clonaidu rodil prvi od petih kloniranih otrok. Otrok je na svet prišel s carskim rezom.
Leta 2003 je rušilni potres porušil iransko mesto Bam in zahteval okoli 43.000 žrtev ter uničil antično utrdbo Arg-é Bam.
Leta 2004 je rušilni potres, ki so mu sledili cunamiji, opustošil obale Indijskega oceana v Šrilanki, jugovzhodni Indiji, Indoneziji, Tajski, Maleziji, na Maldivih in v Mjanmaru. Moč potresa po Richterju je bila 9. Umrlo je več kot 300 tisoč ljudi, od tega le v Indoneziji 219 tisoč.
Leta 2005 je za rakom na pljučih umrl ameriški igralec Vincent Schiavelli, znan po (stranskih) vlogah v filmih Duh, Let nad kukavičjim gnezdom, Jutri nikoli ne umre, Batmanova vrnitev, Iztrebljevalec, Amadeus in Ljudje proti Larryju Flyntu.
Leta 2006 je umrl Gerald Ford, nekdanji ameriški predsednik. Rodil se je leta 1913.
0 Comments