20. december: Ivana Kobilca, najpomembnejša slovenska slikarka

Leta 1861 se je rodila slovenska slikarka Ivana Kobilca, ki jo poznamo po slikah, kot sta Kofetarica in Poletje.

Ivana se je risanja najprej učila pri Idi Künl v Ljubljani. Od leta 1881 do 1891 je svoje znanje izpopolnjevala v Münchnu, naslednjih sedem let pa še pri žanristu in portretistu Aloisu Erdteltu. Leta 1891 je na pobudo vzornika Fritza von Uhdeja poslala svoji sliki Poletje in Likarice v pariški Salon, kjer ji je Državno umetnostno združenje podelilo naziv associée.

Živela je tudi v Parizu, kjer se je krajši čas izpopolnjevala v zasebni šoli Henrija Gervexa, vmes pa je slikala v Barbizonu. Leta 1894 je obiskala Firence, nato pa zaradi ugodnih naročil živela v Sarajevu, kjer je bila tudi članica Sarajevskega slikarskega kluba. Leta 1903 je za prenovljeno dvorano magistrata v Ljubljani dokončala alegorično kompozicijo Slovenija se klanja Ljubljani, ki jo je Rihard Jakopič precej negativno ocenil. V letih od 1906 do 1914 je živela v Berlinu, nato pa v Ljubljani.

Ivana Kobilca je najpomembneješa slovenska slikarka. Po socialnem izvoru, načinu življenja, umetnostnih idealih in delu je bila izrazito meščanska umetnica. Pripadala je generaciji slovenskih realistov, ki so najpomembnejša dela ustvarili v osemdesetih letih 19. stoletja.

Največkrat je slikala portrete in žanrske upodobitve iz kmečkega in meščanskega življenja. Od berlinskega obdobja dalje je temu pridružilo cvetlično tihožitje, ki je v zadnjih letih prevladalo. Tudi zaradi vse bolj razširjenih fotoaparatov je bilo naročil za portretiranje vse manj in so ji bila najljubša cvetlična tihožitja.

Koraka, ki vodi od tod v impresionizem, Ivana Kobilca ni storila. V zadnjem obdobju je njena umetniška moč začela pešati, z nekaj izjemami so slike iz tega časa puste in neosebne. V Ljubljano se je vrnila šele ob prvi svetovni vojni. Tu je potem med drugimi slikala tudi Otona Župančiča. Življenje slikarke se je izteklo 5. 12. 1926 v Ljubljani.


Leta 217 je umrl papež Zeferin.

Leta 910 je umrl kralj Alfonso III. Leonski.

Leta 1022 je umrla Elvira Mendes, žena kralja Alfonsa V. Kastiljskega.

Leta 1335 je umrl srbski car in kralj Dušan, sin Štefana Dečanskega. Izdelati je dal zakonik za vso državo, ki je uredil načela državne ureditve in je bil neke vrste ustava.

Leta 1522 je otomanski sultan Sulejman Veličastni sprejel vdajo preživelih vitezov z Rodosa, ki jim je nato dovolil, da so se lahko preselili. Vitezi so se preselili na Malto, kjer so ustanovili Malteški viteški red.

Leta 1537 se je rodil švedski kralj Ivan III.

Leta 1590 je umrl francoski kirurg Amroise Pare. V kirurgijo je uvedel številne novosti in spremembe.

Leta 1699 Peter Veliki prestavi rusko novo leto s 1. septembra na 1. januar

Leta 1722 je umrl kitajski vladar Kangši.

Leta 1841 se je rodil francoski mirovnik Ferdinand Buisson, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1860 se je Južna Karolina kot prva zvezna ameriška država ločila od ZDA.

Leta 1869 je ruski car Peter I. izdal odlok, da se v Rusiji začne novo leto 1. januarja.

Leta 1890 se je rodil češki kemik in Nobelov nagrajenec Jaroslav Heyrovsky.

Leta 1910 je Ernest Rutherford dokazal obstoj atomskega jedra.

Leta 1915 so iz Galipolija evakuirali še zadnje avstralske čete.

Leta 1917 je bila ustanovljena prva sovjetska tajna policija Čeka.

Leta 1918 dobi Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev prvo vlado.

Leta 1924 izvedejo denarno reformo v Avstriji, krono nadomesti šiling.

Leta 1928 je Velika Britanija priznala vlado Guomindanga na Kitajskem.

Leta 1927 se je rodil južnokorejski predsednik Kim Jung Sam.

Leta 1942 je general Franco zavaroval svojo nevtralnost, odredil delno mobilizacijo in sklenil s Portugalsko pakt o nevtralnosti.

Leta 1952 je letalo ameriškega letalstva strmoglavilo v Moses Laku. Umrlo je 87 ljudi.

Leta 1958 Ljubljanski tramvaj opravi svojo zadnjo vožnjo.

Leta 1960 so v ZR Nemčiji aretirali Richarda Baera, komandanta Auschwitza.

Leta 1971 je bil avstrijski diplomat Kurt Waldheim izvoljen za generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov.

Leta 1971 je Zulfikar Buto postal predsednik Pakistana.

Leta 1973 so ubili španskega premierja Luisa Carrereja Blanca. Nekaj časa je bil premier Španije, mnogi pa so menili, da bo po smrti Francisca Franca tega nasledil. Rodil se je 4. marca 1903 v Santoni. Bil je tudi glavni pokrovitelj Opusa Dei pod vlado Caudilla Francisca Franca, zaradi vpliva Opusa Dei je leta 1957 postal tudi minister. Junija 1973 je bil imenovan na mesto premierja Španije, šest mesecev kasneje so ga štirje člani baskovske organizacije ETA ubili v Madridu. ETA mu je pod avtomobil v jašek podstavila okoli 100 kilogramov razstreliva.

Leta 1984 se je ogenj, ki je zajel tunel Summit, potem ko je tovorni vlak, ki je prevažal več kot milijon litrov bencina, iztiril v bližini mesta Todmorden v angleškem pogorju Pennines, tako razširil, da velja za največji podzemni požar v zgodovini.

Leta 1988 so na Dunaju članice OZN-a podpisale konvencijo o nezakonitem razpečevanju narkotikov in psihotropnih snovi.

Leta 1989 se je začela operacija Pravičen razlog (Just Cause), v kateri so Američani poslali svoje čete v Panamo, da bi strmoglavile vlado Manuela Noriege.

Leta 1990 je odstopil ruski zunanji minister Eduard Ševarnadze, eden od arhitektov popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom.

Leta 1992 so v Srbiji za predsednika države izvolili Slobodana Miloševića, ki si je tako le še utrdil oblast v Srbiji.

Leta 1993 je Jure Košir dosegel svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Na slalomu v Madonni di Campiglio je za 9 stotink prehitel Alberta Tombo. Košir je za Bojanom Križajem, Rokom Petrovičem, Borisom Strelom in Grego Benedikom, postal peti slovenski smučar, ki je uspel zmagati v svetovnem pokalu. To je bila prva slovenska zmaga na moških tekmah za svetovni pokal potem, ko je marca 1987 v Sarajevu na slalomu zmagal Grega Benedik.

Leta 1994 se je nekdanji najboljši teniški igralec sveta, Američan Ivan Lendl, zaradi hudih težav s hrbtom odločil, da zaključi kariero. V zadnjih letih so ga mučile številne poškodbe. V izjemno bogati športni poti se mu ni izpolnila samo ena želja, ostal je brez zmage v Wimbledonu.

Leta 1995 je Nato začel mirovne akcije v Bosni in Hercegovini.

Leta 1995 je boeing 757 ameriškega letalskega prevoznika American Airlines strmoglavilo v gorah 50 kilometrov severno od Calija v Kolumbiji. V nesreči je umrlo 160 ljudi.

Leta 1999 je vrhovno sodišče v ameriški zvezni državi Vermont odločilo, da imajo homoseksualni pari enake pravice kot poročeni heteroseksualni pari.

Leta 1999 je Portugalska na Macau predala oblast Kitajski.

Leta 2008 je preminil Albin Planinec, slovenski šahovski velemojster

Leta 2009 je v 32. letu starosti umrla igralka Brittaney Murphy, ki je zaslovela s filmi “8 milj”, “Pravkar poročena”, “Dekleta iz visoke družbe”.

Deli:

Pošlji odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.