2. oktober: Praznuje simbol mirovništva in nenasilja


0

Leta 1869 se je v Porbandarju v indijski državi Gudžarat rodil Mohandas Karamčand Gandi, splošno znan kot Mahatma Gandi.

Mahatma, kar v sanskrtu pomeni velika duša, je bil politik in borec za neodvisnost Indije. Gandi je bil sin Karamčanda Gandija, glavnega poslanika Porbandra, in Putlibe, Karamčandove četrte žene.

Mahatma je Indijo miroljubno popeljal do neodvisnosti in postal simbol mirovništva in nenasilnih gibanj za državljanske pravice in svoboščine po vsem svetu.

Gandijevo življenje in delo je navdihovalo številne umetnike, njegovo najslavnejšo filmsko upodobitev je ustvaril Ben Kingsley v biografskem filmu Gandhi(1982), ki je dobil oskarja za najboljši film.


Leta 1187 je Saladin po oseminosemdesetletni vladavini križarjev zavzel Jeruzalem.

Leta 1608 je nizozemski optik Hans Lipershey v državnem zboru v Haagu prikazal prvi uporabni daljnogled.

Leta 1785 je bil razpuščen kostanjeviški samostan. Istega leta je namreč avstrijski cesar Jožef II. izdal zakon o razpustitvi samostanov. Kostanjeviški samostan je leta 1243 ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheimski.

Leta 1737 se je rodil eden od podpisnikov ameriške deklaracije neodvisnosti Francis Hopkinson.

Leta 1798 se je rodil Charles Albert Savojski.

Leta 1803 je umrl ameriški revolucionar Samuel Adams.

Leta 1836 se je naravoslovec Charles Darwin z ladjo Beagle vrnil v angleško mesto Falmouth. Njegovo potovanje je trajalo pet let in na poti je zbral veliko podatkov, ki so mu koristili, ko je razvijal teorijo o evoluciji.

Leta 1847 se je rodil nemški feldmaršal in predsednik Paul von Beneckendorff und von Hindenburg.

Leta 1851 se je rodil francoski maršal Ferdinand Foch.

Leta 1852 se je rodil britanski kemik sir William Ramsey, ki je odkril žlahtne pline argon, neon in ksenon. Leta 1906 je dobil Nobelovo nagrado. Umrl je leta 1916.

Leta 1853 je umrl katalonsko-francoski fizik, astronom in politik Francois Jean Dominique Arago, ki se je rodil na današnji dan leta 1786.

Leta 1870 je Rim postal prestolnica Italije.

Leta 1889 se je v Washingtonu začela prva konferenca ameriških držav.

Leta 1890 se je rodil ameriški igralec in komedijant Groucho Marx.

Leta 1895 se je rodila slovenska kiparka in slikarka Karla Bulovec Mrak.

Leta 1919 je ameriški predsednik Woodrow Wilson utrpel hudo srčno kap, zaradi katere je ostal delno paraliziran.

Leta 1924 je Društvo narodov sprejelo ženevski sporazum o mirnem reševanju mednarodnih sporov.

Leta 1927 je umrl švedski fizik in kemik Svante August Arrhenius, ki je za svoje delo leta 1903 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1928 je sveti Josemaria Escriva ustanovil Prelaturo svetega križa in božjega dela, bolj znano kot Opus Dei.

Leta 1935 je v Pragi umrl slovenski kipar Alojzij Gangl, ki je ustvaril prvi javni spomenik – pesnika Valentina Vodnika na današnjem Vodnikovem trgu v Ljubljani.

Leta 1941 so Nemci začeli napad na Moskvo.

Leta 1942 so nemški okupatorji v Mariboru ustrelili 144 sodelavcev OF-a.

Leta 1944 je nemška vojska po 63 dneh brezobzirnih pokolov zadušila vstajo prebivalcev Varšave. V junaškem boju je padlo okrog 240.000 prebivalcev Varšave.

Leta 1948 se je rodila ameriška modna oblikovalka judovskega rodu Donna Karan.

Leta 1951 se je rodil angleški pevec Sting, s pravim imenom Gordon Matthew Sumner. Britanec, ki se je rodil v Newcastlu, je nase sprva opozoril kot pevec zasedbe Police, ki se je predstavljala v 70. in 80. letih, zatem pa se je glasbi posvetil v okviru samostojnega ustvarjanja, kar nadaljuje še danes. Večkrat se je predstavil tudi na velikem platnu, na katerem ga je bilo mogoče videti v filmih Quadrophenia (1979), The Bride (1985), The Grotesque (1995) in drugih.

Leta 1955 so na ameriški tv-postaji CBS prvič predvajali serijo Alfred Hitchcock predstavlja.

Leta 1958 je Gvineja postala neodvisna država.

Leta 1965 je umrl slovenski pesnik Anton Vodnik. Njegova poezija je zelo melodična, pri tem pa krhka in pretkana z vizijami. Po vsebini je to lirika asketske odpovedi, odmaknjenosti od življenja in zastrte erotike.

Leta 1967 je Thurgood Marshall prisegel kot prvi afriškoameriški sodnik na vrhovnem sodišču ZDA.

Leta 1967 se je rodil avstrijski teniški igralec Thomas Muster. Bil je specialist za peščeno podlago. Edini turnir za grand slam je osvojil leta 1995, ko je bil nepremagljiv v Parizu. V finalu Roland Garrosa je v treh nizih odpravil Američana Michaela Changa. V karieri je dobil 44 ATP-turnirjev med posamezniki in enega med dvojicami. Zaslužil je več kot 12 milijonov dolarjev.

Leta 1968 so se mirne študentske demonstracije v Ciudadu de Mexicu sprevrgle v morijo, znano kot masaker Tlatelolco.

Leta 1968 je umrl francosko-ameriški umetnik Henri-Robert-Marcel Duchamp.

Leta 1973 je umrl Paavo Nurmi, finski atlet, ki je osvojil devet zlatih olimpijskih medalj, od tega pet v Parizu leta 1924. V enem dnevu, natančneje v dveh urah razmika, je takrat zmagal na 1.500 in na 5.000 metrov.

Leta 1985 je zaradi aidsa umrl ameriški filmski igralec Roy Harold Scherer, bolj znan kot Rock Hudson.

Leta 1988 je umrl avtomobilski konstruktor sir Alec Issigonis.

Leta 1990 je bilo ugrabljeno kitajsko letalo boeing 737-247. Pri pristanku na letališču v Guangdžou se je zaletelo v dve letali na tleh in ubilo 132 ljudi.

Leta 1991 je Steffi Graf postala najmlajša igralka, ki je na teniških turnirjih dobila 500 posamičnih dvobojev.

Leta 1992 so se v zaporu Carandiru v Sao Paulu začeli nemiri, ki so se končali s pokolom.

Leta 1996 je letalo boeing 757 perujske letalske družbe Aeroperu treščilo v Tihi ocean kmalu po tem, ko je poletelo iz Lime. V nesreči je umrlo 70 ljudi.

Leta 1996 so košarkarji Smelta Olimpije so v 3. krogu Evrolige v skupini C v dvorani Tivoli po nepozabni predstavi premagali evropskega podprvaka Barcelono s 77:65 (44:33). Marko Milič je dosegel 16 točk.

Leta 2001 je švicarska letalska družba Swissair razglasila bankrot.

Leta 2001 se je po 31. avgustu 1380 prvič zgodilo, da je bil datum, zapisan kot mesec, dan, leto, palindromski (kar pomeni, da se enako bere naprej in nazaj).

Leta 2002 je umrl avstrijski fizik in filozof Heinz von Foerster.

Leta 2012 je v 37. letu nogometne čevlje v kot postavil nemški nogometaš Michael Ballack. Ballack je kariero začel v Chemnitzu, nato pa igral za Kaiserslautern, Bayer, Bayern, Chelsea, zadnji dve sezoni pa znova za Bayer. Za nemško izbrano vrsto je odigral 98 tekem in dosegel 42 golov.

Leta 2012 so na nemškem inštitutu za sodno medicino so ugotovili, da med DNK kardinala Rodeta in Petra Stelzerja ni podobnosti, zato so Rodeta kot njegovega očeta izključili.


Like it? Share with your friends!

0
Stripko