19. oktober: Umrl je Alija Izetbegović

Leta 2003 je v Sarajevu umrl bosanski odvetnik, politik in predsednik BiH med letoma 1990 in 1996, član predsedstva te države od 1996 do 2000 in pisec številnih knjig Alija Izetbegović.

Alija se je rodil 8. avgusta 1925 v Bosanskem Šamcu. Dve leti po njegovem rojstvu je oče razglasil bankrot, družina pa se je preselila v Sarajevo, kjer je nato obiskoval šolo in diplomiral iz prava. Med drugo svetovno vojno se je mladi Alija pridružil Mladim muslimanom, organizaciji, ki jo je vodil konservativni Mehmed Handžić.

Leta 1946 so ga aretirali zaradi izdajanja oporečniškega islamskega časopisa Mudžahid in ga obsodili na triletno zaporno kazen zaradi protikomunističnega delovanja. Leta 1949 so ga izpustili, Alija pa se je vpisal na sarajevsko univerzo, kjer je leta 1956 diplomiral iz prava in skoraj 30 let delal kot pravnik. Kljub temu pa je pisal in izdajal številna oporečniška dela.

Leta 1970 je izdal manifest z naslovom Islamska deklaracija, s katerim je veliko prispeval k temu, da so ga pozneje označili za islamskega fundamentalista. Leta 1980 je napisal svoje najbolj znano in najpomembnejše delo Islam med Vzhodom in Zahodom.

Aprila 1983 so mu skupaj še z 12 drugimi muslimanskimi aktivisti, med njimi Meliko Salihbegovićem in Hasanom Čengićem, sodili zaradi več zadev, predvsem pa zaradi sovražne nastrojenosti in dejavnosti, ki so jo navdihnili muslimanski nacionalizem ter sovražne propagande. Poleg tega so ga obtožili, da je organiziral muslimanski kongres v Iranu. Sodišče je Izetbegovića obsodilo na 14-letno zaporno kazen.

Leta 1988 so ga pomilostili, a je v zaporu medtem že hudo zbolel. Naslednje leto je Izetbegović skupaj z bosanskimi aktivisti ustanovil Stranko demokratske akcije, ki je na volitvah dobila 33 odstotkov vseh sedežev v parlamentu, Fikret Abdić je s 44 odstotki glasov zmagal na glasovanju za predsednika, Izetbegović pa je dobil 37 odstotkov vseh glasov. Glede na bosansko ustavo sta bila prva dva kandidata iz vseh treh etičnih skupin (muslimani, Srbi in Hrvati) izvoljena v sedemčlanski večetični rotirajoči predsedniški zbor. Sedmi član je bil Jugoslovan. Hrvaški predstavnik je postal premier, srbski predsednik skupščine, Abdić pa se je strinjal, da odstopi kot kandidat za predsednika države.

Izetbegović je postal predsednik s podporo bosanskih Srbov. Ko je začela Jugoslavija razpadati ter sta se Slovenija in Hrvaška leta 1991 odcepili, je Izetbegović predlagal šibko konfederacijo, da bi ohranil enotni BiH, in se zavzemal za mirno rešitev. Do začetka leta 1992 je postalo jasno, da so odnosi med etičnimi skupinami preveč napeti in različni glede neodvisne Bosne in Hercegovine.

Vse tri strani so podpisale lizbonski sporazum, Izetbegović za Bošnjake, Radovan Karadžić za bosanske Srbe in Mate Boban za bosanske Hrvate. Čez nekaj tednov je Izetbegović umaknil svoj podpis s sporazuma in izjavil, da je proti delitvi države. Februarja je Izetbegović razpisal referendum o neodvisnosti BiH-a, ki so ga Srbi bojkotirali. 3. marca je Alija razglasil neodvisnost države, ki pa ni začela veljati do 7. aprila, ko so novonastalo državo priznali EU in ZDA.

Naslednja tri leta je Izetbegović živel v obleganem Sarajevu. Ko so se sprte strani leta 1995 sešle v Daytonu in podpisale sporazum, s katerim se uradno končala vojna v BiH-u, je Izetbegović postal sopredsednik Bosansko-hrvaške federacije. S tega mesta je odstopil oktobra 2000 zaradi slabega zdravja. Umrl je tri leta pozneje zaradi bolezni srca.

Izetbegović je bil poročen s Halido Repovac, s katero je imel tri otroke: Lejlo, Sabino in Bakirja.


Leta 202 pr. n. št. je v bitki pri Zami Scipio Afričan premagal Hanibala in Kartažane.

Leta 439 so Vandali zavzeli Kartagino.

Leta 1187 je umrl papež Urban III., s pravim imenom Uberto Crivelli.

Leta 1433 se je rodil italijanski filozof Marsilio Ficino.

Leta 1453 so Francozi spet zavzeli Bordeaux. S tem se je končala 100-letna vojna, Angleži pa so na francoskih tleh obdržali le mesto Calais.

Leta 1466 se je z drugim torunskim sporazumom končala 13-letna vojna.Gdansk Pomeranija in Prusija sta bili priključeni k Poljski, tevtonskim kraljestvom pa je bilo dovoljeno, da lahko vladajo na vzhodnem Poljskem kot poljski vazali.

Leta 1497 je Vasco da Gama obplul Rt dobrega upanja.

Leta 1587 je umrl toskanski veliki vojvoda Francesco I. de Medici.

Leta 1608 je umrl flamski teolog in okultist Martin Delrio.

Leta 1658 se je rodil politik Adolf Friedrich II. Mecklenburg-Strelitz.

Leta 1688 se je rodil angleški kirurg in anatom William Cheselden.

Leta 1781 se je z vdajo generalmajorja lorda Charlesa Cornwallisa Georgeu Washingtonu in Jean-Baptistu Donatienu de Vimeujurju, grofu de Rochambeauju v virginijskemu mestu Yorktown končala ameriška vojna za neodvisnost.

Leta 1812 je Napoleon začel umik iz Moskve.

Leta 1813 se je končala bitka pri Leipzigu, v kateri je bil Napoleon Bonaparte hudo poražen.

Leta 1834 je bila ustanovljena trgovska šola v Ljubljani.

Leta 1851 je umrl največji črnogorski pesnik Petar Petrovič Njegoš. Kot vladika je opeval stoletne boje svojega ljudstva za svobodo. Njegovo najpomembnejše delo je Gorski venec, v katerem je opeval svojo domovino. Petar Petrovič Njegoš se je izobraževal v Cetinjskem samostanu, kjer si je pridobil vsestransko izobrazbo, ki mu je koristila tudi pozneje, ko je prevzel položaj vladike. Vladika, cerkveni in posvetni poglavar, je Petrovič postal že pri 17 letih. Kljub mladosti je veljal za dobrega vladarja, ki mu je uspelo pomiriti prepire med posameznimi plemeni.

Leta 1859 se je rodil Alfred Dreyfus, ki je bil obsojen izdaje. Na obsodbo se je z odprtim pismom, imenovanim Obtožujem, odzval pisatelj Emile Zola.

Leta 1873 so univerze Yale, Princeton, Columbia in Rutgers sestavile prva pravila ameriškega nogometa.

Leta 1878 se je rodil slovenski teolog, zgodovinar in slavist Franc Grivec.

Leta 1889 je umrl portugalski kralj Ludvik.

Leta 1910 se je rodil indijsko-ameriški fizik, astrofizik in matematik Subrahmanyan Chandrasekhar, ki je leta 1983 prejel Nobelovo nagardo za fiziko. Umrl je leta 1995.

Leta 1934 se je Japonska odpovedala washingtonski pomorski pogodbi.

Leta 1935 je Društvo narodov uvedlo sankcije proti Italiji, ker je zasedla Etiopijo. Ukrepi pa so bili zaradi ohranjanja miru na evropski celini namenoma neučinkoviti.

Leta 1937 je v Cambridgeu umrl novozelandski fizik, oče atomske fizike, Ernest Rutherford, lord Rutherford Nelson.

Leta 1939 so Združeno kraljestvo, Francija in Turčija podpisale medsebojno pogodbo o prijateljstvu.

Leta 1943 so na univerzi Rutgers izolirali prvo zdravilo proti tuberkulozi – streptomycin.

Leta 1944 je ameriška vojska zavzela Filipine.

Leta 1944 so anglo-indijske enote zavzele Tiddim v Burmi.

Leta 1945 se je rodil igralec John Lithgow, občinstvu najbolj znan po vlogi Dicka Solomona v humoristični nanizanki Tretji kamen od sonca.

Leta 1954 so dokončali britansko-egiptovski sporazum o umiku britanskih enot s Sueškega prekopa v 20 mesecih.

Leta 1956 se je rodil italijanski fizik Carlo Urbani.

Leta 1957 je Zvezna republika Nemčija prekinila diplomatske odnose z Jugoslavijo, ker je ta prej priznala Nemško demokratično republiko. Odnosi so bili obnovljeni leta 1968.

Leta 1960 je Mavretanija postala samostojna. Predtem je bila francoska kolonija.

Leta 1962 se je rodil ameriški boksar Evander Holyfield. Na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1984 je osvojil bronasto odličje, potem pa je prestopil med profesionalce. Od 48 dvobojev jih je dobil kar 38, 25 s nokavtom. Postal je prvi boksar s štirimi naslovi svetovnega prvaka v težki kategoriji. Najbolj znana sta njegova dvoboja z Mikom Tysonom, ki ju je priljubljeni “Real Deal” dobil, v drugem dvoboju mu je železni Mike odgriznil uho.

Leta 1964 je nekaj minut pred pristankom v Beogradu strmoglavilo sovjetsko letalo iljušin 18. V njem je bila sovjetska državna delegacija, ki bi morala sodelovati na proslavi osvoboditve Beograda.

Leta 1965 je bil za nemškega zveznega kanclerja izvoljen Ludwig Erhard.

Leta 1975 se je rodila nemška alpska smučarka Hilde Gerg. Na olimpijskih igrah v Naganu leta 1998 je zmagala v slalomu, v kombinaciji pa je osvojila bron. V svetovnem pokalu ima 20 zmag, dobila je seštevek superveleslaloma v letih 1997 in 2002.

Leta 1983 je bil premier Grenade Maurice Bishop odstavljen in ubit v državnem prevratu, ki ga je izvedla vojska pod vodstvom Bernarda Coarda.

Leta 1986 je v nesreči letala tupulev 134 blizu meje z Južno Afriko umrl predsednik Mozambika Samora Machel. Poleg njega je umrlo še 33 ljudi.

Leta 1987 se je ameriška mornarica maščevala za iranske napade na njihove ladje v Perzijskem zalivu in onesposobila tri iranske naftne ploščadi.

Leta 1987 sta v trčenju dveh potniških vlakov v predmestju Džakarte umrli 102 osebi, več kot 5.000 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 1994 je v eksploziji bombe, ki jo je v Tel Avivu sprožil islamski samomorilski terorist, umrlo 22 oseb.

Leta 2003 je papež Janez Pavel II. beatificiral mater Terezo.

Leta 2004 je umrl kanadski matematik in računalničar Kenneth Eugene Iverson.

Leta 2008 je hokejist Sidney Crosby je pri zmagi Pittsburgha nad Torontom (4:1) v Ligi NHL dosegel gol in 3 podaje. S tem je slavil trojni jubilej – 100. zadetek, 200. podajo in 300. točko.

Deli:

Pošlji odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja