16. oktober: Umrl je Toše Proeski

Leta 2007 je v jutranjih urah v prometni nesreči na Hrvaškem umrl najbolj priljubljeni makedonski pevec, tedaj 26-letni Toše Proeski.

Nesreča se je zgodila na avtocesti Zagreb-Lipovac v bližini Nove Gradiške. Avtomobil VW touareg z makedonsko registracijo, v katerem so bili trije ljudje, je trčil v levi zadnji del tovornjaka z italijansko registrsko tablico.

Toše, ki je bil sovoznik, je umrl na kraju nesreče, voznik, 32-letni makedonski državljan Georgi Georgijevski, in sopotnica, 48-letna menedžerka Ljiljana Petrović, pa sta hudo ranjena. Pevec je ob trku spal.

Toše Proeski se je rodil 25. januarja leta 1981 v Prilepu. V vrh makedonske glasbene scene se je prebil leta 2000, njegova priljubljenost pa se je hitro razširila po vsem državah nekdanje Jugoslavije. S koncerti je razveseljeval tudi slovensko občinstvo, z nastopom na Evrosongu leta 2004 pa se je predstavil tudi Evropi.


Leta 1483 se je rodil italijanski diplomat in kardinal Gasparo Contarini.

Leta 1535 se je rodil japonski vladar Niva Nagahide.

Leta 1591 je umrl papež Gregor XIV., s pravim imenom Niccolo Sfondrato.

Leta 1594 je umrl angleški katoliški kardinal William Cardinal Allen.

Leta 1655 je umrl judovski astronom, filozof, zdravnik, matematik, pisatelj in glasbeni teoretik Josip Salomon Delmedigo.

Leta 1663 se je rodil francosko-avstrijski general Eugene Savojski.

Leta 1791 je umrl ruski politik in vojskovodja Grigorij Aleksandrevič Potemkin.

Leta 1793 so obglavili eno najbolj osovraženih francoskih kraljic, Marijo Antonieto, ženo Ludvika XVI., in hčer avstrijske cesarice Marije Terezije.

Leta 1801 se je rodil general in hrvaško-slavonsko-dalmatinski ban Josip Jelačić, vnet privrženec ilirskega gibanja.

Leta 1813 se je začela bitka pri Leipzigu, imenovana tudi bitka narodov. Spopadlo se je 185.000 Napoleonovih vojakov in 350.000 vojakov Avstrije, Prusije, Rusije in Švedske.

Leta 1834 je bila londonska palača Westminster skoraj v celoti požgana.

Leta 1841 se je rodil japonski guverner Koreje, princ Hirobumi Ito.

Leta 1842 se je rodil slovenski publicist, zgodovinar in pisatelj Josip Stare.

Leta 1846 so v ZDA izvedli prvi večji operativni poseg pod narkozo, operacijo je izvedel John Waren, ki je uporabil eter.

Leta 1854 se je rodil dramatik, pesnik in pisatelj OscarFingal O’Flahertie Wills Wilde, ki je v svojih delih kritiziral tedanjo viktorijansko družbo. Najbolj znan je po svojih delih Slika Doriana Graya in Saloma. Wilde je bil eden najbolj znanih dramatikov poznega vikotorijanskega Londona in ena najbolj znanih osebnosti svojega časa. Upad njegove priljubljenosti je sledil slovitemu procesu, na katerem je bil zaradi obotžbe izjemne nespodobnosti, kar je bil evfemizem za homoseksualna dejanja, obsojen na zaporno kazen.

Leta 1861 se je rodil britanski zgodovinar in jezikoslovec James Bagnell Bury.

Leta 1863 se je rodil britanski državnik sir Joseph Austen Chamberlain, dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 1925.

Leta 1869 so v Angliji ustanovili prvi kolidž za ženske, Girton College v Cambridgeu.

Leta 1886 se je rodil prvi izraelski premier David Ben-Gurion.

Leta 1888 se je rodil dramatik, prvi ameriški dobitnik Nobelove nagrade za književnost, Eugene Gladstone O’Neill.

Leta 1890 se je rodil junak irskega boja za neodvisnost Michael Collins, ki je v letih 1919-1921 vodil drzno gverilsko vojno proti Angliji.

Leta 1904 se je rodil slovenski literarni zgodovinar in pesnik Alfonz Gspan.

Leta 1908 se je rodil albanski politik Enver Hoxha, ki je bil deset let predsednik albanske vlade, od leta 1954 pa prvi sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Albanije.

Leta 1912 sta bolgarska pilota Radul Milkov in Prodan Toprakčiev izvedla prvo bombandiranje iz letal v zgodovini.

Leta 1914 se je rodil afganistanski vladar Zahir Šah.

Leta 1927 se je rodil nemški pisatelj Günter Grass, ki je leta 1999 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1940 je Benjamin O. Davis Sr. postal prvi afroameriški general v vojski ZDA.

Leta 1940 je bil ustanovljen varšavski geto.

Leta 1941 je Hideki Tojo sestavil novo japonsko vlado.

Leta 1945 je bila pri OZN ustanovljena Organizacija za hrano in kmetijstvo FAO.

Leta 1946 so v Nürnbergu obesili deset nacističnih visokih uradnikov, obsojenih vojnih zločinov. To so bili Hans Frank, Wilhelm Frick, Alfred Jodl, Ernst Kaltenbrunner, Wilhelm Keitel, Joachim von Ribbentrop, Alfred Rosenberg, Fritz Sauckel, Arthur Seyss-Inquart in Julius Streicher.

Leta 1946 se je rodila ameriška igralka Suzanne Somers.

Leta 1947 se je rodil ameriški glasbenik, član skupine The Grateful Dead, Bob Weir.

Leta 1949 je Nikos Zahiariadis, vodja komunistične partije Grčije, objavil začasno premirje, s čimer se je končala grška državljanska vojna.

Leta 1951 je bil prvi premier Pakistana Liakvat Ali Kan ubit v Ravalpindiju.

Leta 1958 se je rodil ameriški igralec Tim Robbins.

Leta 1959 je v Washingtonu umrl general ameriške vojske in notranji minister, najbolj znan po vodenju zavezniških enot v II. svetovni vojni, ter po svojem delu o povojni obnovi Evrope – t. i. Marshallovem načrtu, George Catlett Marshall.

Leta 1962 se je rodila ameriška alpska smučarka Tamara McKinney. Leta 1983 je postala prva ameriška smučarka, ki je zmagala v skupnem seštevku svetovnega pokala. V seštevku veleslaloma je bila najboljša leta 1981 in 1983, v slalomu pa leta 1984. McKinneyjeva si je v svetovnem pokalu prismučala 18 zmag. Največji uspeh je doživela na svetovnem prvenstvu leta 1989 v Vailu, ko je zmagala v kombinaciji. Presenetljivo je prehitela Švicarko Vreni Schneider.

Leta 1964 so na Kitajskem prvič preizkusili jedrsko orožje.

Leta 1970 je bil Anvar Sadat izvoljen za predsednika Egipta.

Leta 1970 se je rodil se je nemški nogometaš Mehmet Scholl. Od leta 1982 do 1992 je igral za Karlsruher SC, potem pa je prestopil k Bayernu iz Muenchna.

Letza 1974 se je rodil kanadski hokejist Paul Kariya. Leta 1993 ga je kot četrtega izbral Anaheim, kjer je igral do leta 2003.

Leta 1975 so indonezijske čete ubile pet avstralskih televizijskih poročevalcev, ki so bili nastanjeni v mestu Balibo v takratnem Portugalskem Timorju, zdaj Vzhodnem Timorju.

Leta 1978 so za papeža izvolili krakovskega nadškofa Karola Wojtylo. Postal je prvi neitalijanski papež po 456 letih in prevzel ime Janez Pavel II.

Leta 1981 je umrl izraelski politik in general Moše Dajan.

Leta 1982 je umrl svetovno znani tenorist Mario del Monaco.

Leta 1982 je umrl hrvaški skladatelj Jakov Gotovac.

Leta 1984 je bil Desmond Tutu dobil Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1986 je Reinhold Messner postal prvi človek, ki je splezal na vseh 14 osemtisočakov, potem ko je stopil še na vrh Lhotseja. Za podvig je južnotirolski alpinist potreboval 16 let. Njegov prvi osvojeni osemtisočak je bil namreč Nanga Parbat leta 1970. Tam je izgubil svojega brata. Na najvišjo goro na svetu Mount Everest se je Reinhold Messner kot prvi človek brez kisika povzpel leta 1978.

Leta 1987 je v t. i.. veliki nevihti 1987, ki se je iz Francije premaknila v Veliko Britanijo, v močnem neurju z vetrom umrlo 23 ljudi na jugu Anglije.

Leta 1991 je George Jo Hennard v teksaškem Killeenu v kafeteriji Luby’s ubil 23 in ranil 19 ljudi.

Leta 1992 je yorška vojvodinja Sarah Ferguson tožila francoske tabloide, ker so ti objavili njene fotografije, ko se je na francoski rivieri sončila zgoraj brez, njen takratni ljubimec – teksaški milijonar John Bryan pa ji je lizal prste, in zahtevala 1,4 milijona dolarjev.

Leta 1996 je bilo v poskusu, da bi 47 tisoč ljubiteljev nogometa obiskalo tekmo na stadionu Mateo Flores v Gvatemala Cityju, ki sprejme 36 tisoč obiskovalcev, ubitih 84 ljudi, več kot 180 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 1998 je umrl ameriški internetni pionir Jon Postel.

Leta 2000 se je v Madridu začela novoustanovljena košarkarska Evroliga. Po sporu z Mednarodno košarkarsko zvezo (FIBA) je poklicno združenje košarkarskih klubov (ULEB) ustanovilo svoje tekmovanje. V uvodni tekmi je Real iz Madrida, za katerega je igral Marko Milič, premagal Olympiakos s 75:73.

Leta 2001 so ameriška letala v Kabulu pomotoma bombandirala skladišče Rdečega križa.

Leta 2003 se je upokojil namibijski šprinter Frankie Fredericks, ki je bil med drugim svetovni prvak na 200 metrov.

Leta 2003 je umrl madžarski boksar Laszlo Papp. Na olimpijskih igrah je med letoma 1948 in 1956 osvojil tri zlate medalje.

Leta 2004 je italijanski kolesar Paolo Bettini znova osvojil svetovni pokal, čeprav vso sezono ni dobil niti ene dirke. “Čriček” je s tem postal prvi kolesar s tremi zaporednimi zmagami v svetovnem pokalu, ki ga je nato nadomestil ProTour.

Leta 2007 je v jutranjih urah v prometni nesreči na Hrvaškem umrl najbolj priljubljeni makedonski pevec, tedaj 26-letni Toše Proeski.

Leta 2010 je italijanska košarkarska zveza odstopila od kandidature za organizacijo evropskega prvenstva leta 2013. Edina uradna kandidatka je ostala Slovenija, ki je kasneje tudi dobila organizacijo prvenstva in ga septembra 2013 tudi uspešno izvedla. Naslova evropskih prvakov so se veselili Francozi.

Leta 2013 je pisatelj Boris Pahor prejel nagrado državljan Evrope. V Bruslju s tem priznanjem nagrajujejo spodbujanje boljšega razumevanja in tesnejšega povezovanja med Evropejci ter prispevanje h krepitvi evropskega duha.

Deli:

Pošlji odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.