15. oktober: Rojstvo Simona Gregorčiča


0

Leta 1844 se je na Vrsnem rodil Simon Gregorčič. V Gorici je študiral bogoslovje, duhovniški poklic pa ga je popeljal od Kobarida, kjer je ustanovil eno prvih čitalnic na Slovenskem, prek Branika do Gradišča nad Prvačino.

Zaradi slabega gmotnega položaja njegove družine je bil Gregorčiču dosegljiv le študij bogoslovja. Ta pa mu ni zagotovil delovnega mesta, ki bi ga osrečilo. Kot kaplan v Kobaridu se je namreč Simon Gregorčič zaljubil v Dragojilo Milek, ki pa zanj kot duhovnika seveda ni bila dostopna. Dekle je tako postalo izvor Gregorčičeve razklanosti med duhovniškim poslanstvom in posvetnim življenjem. Ta distorzičnost Gregorčičevega notranjega življenja se je izrazila tudi v njegovi poeziji, ki je obsegala tudi ljubezenske pesmi.

Svojo poezijo je Gregorčič objavil v štirih zvezkih Poezij. Največji uspeh so doživele Poezije 1, ki so izšle leta 1882 in so izzvale veliko navdušenje zlasti iz liberalnih kritikov. Gregorčičeve ljubezenske, domovinske, pripovedne in življenjsko izpovedne pesmi so namreč izražale tudi njegove življenjske nazore. Gregorčič je veljal za narodno zelo zavednega in tudi v političnih pogledih naprednega literata. Kot tak se je izkazal tudi v naslednjih zvezkih Poezij, ki pa so izkazovali postopno usihanje Gregorčičevega pesniškega zanosa.

Najbolj znane Gregorčičeve pesmi so Soči, Človeka nikar!, V pepelnični noči, Oj z Bogom, ti planinski svet!, Lovorika na grob možu, sledi njihovega sloga in izbora motivov pa lahko zasledimo tudi v poeziji Gregorčičevih sodobnikov – omenimo naj Josipa Pagliaruzzija in Antona Funtka -, na katerih ustvarjanje je Gregorčič močno vplival.

Umrl je leta 1906 v Gorici.


Leta 1815 je bil Napoleon I. izgnan na otok Sveta Helena v Atlantskem oceanu.

Leta 1844 se je na Vrsnem rodil Simon Gregorčič. V Gorici je študiral bogoslovje, duhovniški poklic pa ga je popeljal od Kobarida, kjer je ustanovil eno prvih čitalnic na Slovenskem, prek Branika do Gradišča nad Prvačino. Umrl je leta 1906, prav tako v Gorici. Pisanju domovinske lirike se je posvečal že kot dijak, njegova poezija pa je kmalu pokazala razkol med zavezanostjo duhovništvu in željo po posvetnem življenju. Njegov pesniški opus obsega domoljubne (Soči, Nazaj v planinski raj), ljubezenske (Kropiti te ne smem), izpovedne (Človeka nikar) in pripovedne pesmi (Hajdukova oporoka, Veseli pastir).

Leta 1844 se je rodil nemški filozof, kritik in pisatelj Friedrich Nietzsche, ki je nastopal proti suženjski morali krščanstva. Njegov “Nadčlovek” je utelešenje volje do moči.

Leta 1915 sta Francija in Združeno kraljestvo napovedali vojno Bolgariji.

Leta 1917 je bila ubita nemška vohunka iz prve svetovne vojne Margaretha Geertruida Zelle, bolj znana kot Mata Hari.

Leta 1970 se je rodila švedska alpska smučarka Pernilla Wiberg. Na olimpijskih igrah si je prismučala dve zlati medalji, štirikrat je postala tudi svetovna prvakinja. V svetovnem pokalu je nanizala 24 zmag v petih disciplinah, veliki kristalni globus za skupno zmago pa je prejela v sezoni 1996/97. Kariero je končalaleta 2002.

Leta 1977 se je rodil francoski nogometaš David Trezeguet. Od leta 1995 do 2000 je igral za Monaco, potem pa prestopil k Juventusu. S torinsko ekipo je osvojil tri naslove italijanskega prvaka. Bil je član francoske reprezentance, ki je leta 1998 postala svetovni prvak. Leta 2000 je v finalu evropskega prvenstva v Rotterdamu dosegel zlati gol v podaljšku in zagotovil Franciji zmago nad Italijo (2:1).

Leta 1989 je najboljši hokejist vseh časov Wayne Gretzky na lestvici najboljših strelcev Lige NHL prehitel Gordia Howea.

Leta 1990 je bil Mihail Gorbačov nagrajen z Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1991 je bil stanovljen Olimpijski komite Slovenije, potem ko so v Ljubljani slovesno podpisali slovensko olimpijsko listino.

Leta 2003 je KD Olimpija povratno tekmo 1. kroga Pokala Uefa proti Liverpoolu izgubila s 3:0 in izpadla s tega tekmovanja.

Leta 2011 je igralec namiznega tenisa Bojan Tokić dosegel uspeh kariere, potem ko se je na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu v Gdansku uvrstil v polfinale.

Leta 2012 sta dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo postala Američana Alvin Roth in Lloyd Shapley. Nagrado sta dobila za “teorijo stabilne alokacije in prakso načrtovanja trga”.

Leta 2013 se Slovenskim nogometašem ni uspelo prebiti v dodatne kvalifikacije za svetovno prvenstvo v Braziliji, saj so na odločilni tekmi v Bernu z 1:0 izgubili proti Švici.


Like it? Share with your friends!

0
Stripko

0 Comments

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja