Leta 1810 je bavarska vladarska družina prvič povabila vse prebivalce Münchna na Oktoberfest.
Takrat je bilo to slavje v čast poroki prestolonaslednika Ludwiga Bavarskega in princese Therese von Sachsen Hildburghausen. Oktoberfest je dvotedenski pivski festival, ki ga vsako leto priredijo v Münchnu.
Poteka vsako leto konec septembra in na začetku oktobra. Je eden najbolj znanih dogodkov v mestu in največji svetovni sejem, ki ga povprečno obišče od pet do sedem milijonov ljudi z vsega sveta.
Poleg münchenskega Oktoberfesta prirejajo v nekaterih mestih po svetu prav takšne festivale, ki nosijo enako ime. Dogodek se začenja vsako leto 16 dni pred prvo nedeljo v oktobru, razen če je 3. oktober – nemški državni praznik – ponedeljek ali torek. Poteka na prostoru, imenovanem Theresienwiese, skrajšano die Wiesn (v bavarščini travnik).
Za to priložnost zvarijo posebno oktoberfestovsko pivo, ki je malo temnejše in močnejše od piva, ki ga ponujajo v münchenskih gostilnah. Točijo ga v litrskih kozarcih, poimenovanih Maß. S pivom lahko v šotorih, ki so postavljeni na Oktoberfestu, strežejo le tamkajšnje pivovarne. To so Löwenbräu, Spaten, Augustiner, Hofbräu, Paulaner in Hacker-Pschorr. Obiskovalci pa poleg piva zaužijejo še ogromno hrane, predvsem klobase, piščance in kislo zelje.
Prvi Oktoberfest, na katerem so proslavljali poroko, je trajal do 17. oktobra 1810 in se je končal s konjsko dirko. Ker je bilo slavje zelo uspešno, so ga začeli ponavljati vsako leto. Od leta 1810 do danes je bil festival odpovedan 24-krat, in to zaradi vojne, bolezni ali drugih težav. Konjske dirke pa so nazadnje priredili leta 1960.
Zakaj se Oktoberfest imenuje tako, če poteka le dva, tri dni v oktobru in preostalih 13, 14 dni v septembru? Oktoberfest, ki je sprva potekal oktobra, a so zaradi lepšega vremena, ki je običajno v septembru, prestavili na ta mesec, ime pa se je obdržalo.
Trenutno na festivalu postavijo 14 velikih šotorov, vsak izmed njih pa je poimenovan. To so: Hippodrom, Armbrustschützenzelt, Hofbräu Festzelt, Hacker-Festzelt, Schottenhammel, Winzerer Fähndl, Schützen-Festhalle, Kafers Wisen Schränke, Weinzelt, Löwenbrau-Festhalle, Bräurosl, Augustiner-Festhalle, Ochsenbraterei in Fischer Vroni.
Vsako leto Oktoberfest obišče od šest do sedem milijonov obiskovalcev, ki spijejo okoli 5,7 milijona litrov piva, pojejo pa okoli 219.400 parov klobas in okoli 459.000 pečenih piščancev. Na prireditvi je prepovedano krasti pivske vrčke, lahko pa jih za spomin kupite v šotorih. Pri tem pa vsakega obiskovalca, ki vrček kupi, opomnijo, da ne sme izgubiti računa, saj policija vneto išče ukradene vrčke, in to ne le na prizorišču festivala.
Leta 642 je umrl papež Janez IV.
Leta 847 je knez Pribina od kralja Ludvika prejel ozemlje, kjer je nastala Velikomoravska država.
Leta 1492 je Krištof Kolumb prvič pristal na obali Novega sveta, na otoku Guanahani (Bahamsko otočje). Sprva so pomorščaki mislili, da so pristali v Aziji, kamor so se tudi namenili.
Leta 1537 se je rodil angleški kralj Edvard VI.
Leta 1654 je v nizozemskem mestu Delft odjeknila eksplozija, ki je uničila mesto in ubila več kot sto ljudi.
Leta 1681 so v Londonu javno prebičali neko žensko, ker se je vpletala v politiko.
Leta 1792 je bila v New Yorku prvič proslava v čast Kolumbovega dneva.
Leta 1793 so začeli graditi najstarejšo državno univerzo v ZDA, Old East v Severni Karolini.
Leta 1810 je bavarska vladarska družina prvič povabila vse prebivalce Münchna na Oktoberfest.
Leta 1822 je portugalska kolonija Brazilija postala neodvisna država. Portugalski prestolonaslednik je postal cesar Pedro I., leto pozneje pa je bil strmoglavljen in Brazilija je postala republika. V poznejšem obdobju, zlasti na začetku 20. stoletja, so jo pretresale številne državljanske vojne.
Leta 1851 se je rodil zgodovinar in zemljepisec Simon Rutar, avtor pomembnih, obširnih pokrajinskih in zgodovinskih monografij Slovenskega primorja. Poleg tega se je Rutar ukvarjal tudi z arheološkimi raziskovanji.
Leta 1859 je samooklicani vladar ZDA Joshua A. Norton ukazal, da se mora kongres razpustiti.
Leta 1860 se je rodil ameriški izumitelj Elmer Ambrose Sperry. Med njegovimi štiristotimi patenti je najzanimivejši žiroskopski kompas, ki ima sistem vrtavk in se brez magnetnih vplivov postavi v smer sever – jug.
Leta 1865 se je rodil angleški kemik Arthur Harden, ki je za svoje delo dobil Nobelovo nagrado.
Leta 1866 se je rodil premier Velike Britanije Ramsay MacDonald.
Leta 1868 se je rodil nemški izdelovalec in konstruktor avtomobilov August Horch, ustanovitelj tovarne Audi. Umrl je leta 1915.
Leta 1889 se je rodila Alma Karlin, potomka družine Carli. Bila je izjemna osebnost, slovenska popotnica, poliglotka, pisateljica in svetovljanka.
Leta 1916 je bilo konec osme soške fronte, ki se je začela 9. oktobra istega leta.
Leta 1924 je umrl pisatelj Anathole France, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1921. Njegovo pravo ime je bilo Jacques Anatole Francois Thibault.
Leta 1935 se je v Modeni, v italijanski pokrajini Emiliji – Romanji, rodil svetovno znani tenorist Luciano Pavarotti.
Leta 1938 so začeli snemati filmsko klasiko Čarovnik iz Oza, posneto po romanu L. Franka Bauma.
Leta 1939 so bile izvedene prve deportacije Judov iz Tretjega rajha na Poljsko.
Leta 1940 je Japonska uvedla enostrankarski režim.
Leta 1955 se je rodil hrvaški general Ante Gotovina.
Leta 1960 je Nikita Hruščov s čevljem tolkel po mizi med zasedanjem generalne skupščine OZN-a in tako protestiral proti razpravi o odnosu Sovjetske zveze do držav vzhodne Evrope.
Leta 1965 je umrl švicarski kemik in Nobelov nagrajenec Paul Hermann Mueller.
Leta 1968 je špansko ozemlje Ekvatorialna Gvineja postalo neodvisna država.
Leta 1975 se je rodila ameriška atletinja Marion Jones, padla junakinja šprinta.
Leta 1976 se je rodila atletinja Kajsa Bergqvist, zvezdnica skoka v višino.
Leta 1977 se je rodil ameriški alpski smučar Bode Miller.
Leta 1984 je angleška premierka Margaret Thatcher preživela bombni napad, ki ga je izvedla Ira. Ta je v hotelu v Brightonu podtaknila bombo v njeno kopalnico, ki jo je razneslo le dve minuti po tem, ko jo je Thatcherjeva zapustila.
Leta 1991 je bil Askar Akajev, ki ga je pred tem republiški vrhovni sovjet izbral za predsednika Kirgizije, potrjen za predsednika.
Leta 1991 je umrl ruski pisatelj in scenarist Arkadij Natanovič Strugacki.
Leta 1992 je potres v egiptovskem mestu Dašur zahteval 500 smrtnih žrtev.
Leta 1993 je umrl Stane Urek, legendarni radijec, ki je bil najpomembnejši zagovornik množičnega udejstvovanja v športu pri nas. Nepozabna so jutra, v katerih je na prvem programu Radia Slovenija s telovadcem Tomažem Slovence spodbujal k rekreaciji. Za njegovo delo mu je Mednarodni olimpijski komite (MOK) pod pokroviteljstvom predsednika Juana Antonia Samarancha posmrtno podelil najvišje priznanje MOK-a na področju športne rekreacije. Urek, ki se je rodil leta 1931, je tudi Bloudkov nagrajenec.
Leta 1996 je umrl francoski teniški igralec Jean Rene Lacoste. V karieri je dobil 10 turnirjev za grand slam, šestkrat pa je bil finalist. Velja za enega najboljših francoskih igralcev vseh časov.
Leta 1999 je umrl Wilt Chamberlain. V neponovljivi košarkarski karieri je na vrhu njegov dosežek 2. marca 1962, ko je v dresu Philadelphie New York Knicksom nasul 100 točk. Chamberlain je edini do zdaj, ki je v eni sezoni Lige NBA dosegel 4.000 točk. Posebne vrste podvig je tudi 20 tisoč žensk, ki so končale v njegovi postelji. Tako je vsaj zatrdil v biografiji!
Leta 2001 so na zahtevo ameriškega predsednika Georgea W. Busha na televizijah predvajali epizodoAmerica’s Most Wanted, v kateri so predstavili vseh 22 najbolj iskanih teroristov.
Leta 2002 so francoski nogometaši v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 2004 s 5:0 premagali Slovence.
Leta 2003 je Michael Schumacher po dirki za VN Japonske v Suzuki postal prvi voznik formule 1, ki je osvojil šest naslovov svetovnega prvaka. Prehitel je Argentinca Juana Manuela Fangia, ki si je privozil pet naslovov (1951, 1954-57).
Leta 2013 so slovenski nogometaši v kvalifikacijah za Euro 2016 v Vilni premagali Litvo. Oba gola je dosegel Milivoje Novaković.
0 Comments