… leta 1936 je nemški kancler Adolf Hitler v Berlinu odprl igre 11. olimpijade.
Nacisti so največji športni dogodek na svetu dodobra izkoristili za propagando ideologije, ki je pozneje Evropo in svet pahnila v krvavo morijo druge svetovne vojne.
Hitlerjev režim je v športu videl priložnost za dokazovanje večvrednosti t. i. arijske rase, z organizacijo tako velikega dogodka, kot so olimpijske igre, pa tudi način, da svetu pokaže moč tretjega rajha.
Na veličastne odprtju se je na olimpijskem štadionu v Berlinu zbralo 100 tisoč ljudi, ki so navdušeno pozdravili športnike in športnice iz vsega sveta in vzneseno vzklikali svojemu voditelju, kar je pri številnih gostih sprožalo nelagodje, so poročali ameriški mediji.
Popotovanje olimpijske bakle je nacistični izum
Nacisti so si izmislili popotovanje olimpijske bakle, kar je še danes olimpijska tradicija. Olimpijsko baklo so prižgali v grški Olympii, nato so jo nesli prek sedmih držav do Berlina. Berlinske igre so bile prve z neposrednimi televizijskimi prenosi športnih dogodkov. Nemška režiserka Leni Riefenstahl je posnela znamenit dokumentarni film Olympia in v njem postavila standarde pokrivanja športnih dogodkov.
S topovskimi salvami prestrašili golobe miru
Na slavnostnem odprtju so ob fanfarah spustili nekaj tisoč golobov, simbol miru, a so jih, ko so ti preletavali na olimpijskem štadionu zbrane športnike, prestrašili s topovskimi salvami. Reakcija ptic je bila predvidljiva, se je v enem od intervjujev spomnil ameriški tekač na dolge proge Louis Zamperini: “Vsi tisti golobi so krožili nad našimi glavami in se podelali na nas. V naši odpravi smo imeli lepe slamnate klobuke, takšne, kot ga je nosil Buster Keaton, in slišalo se je, kako so po njih padali ptičji iztrebki. Komaj smo zadrževali smeh.”
Owens in Štukelj
Nacistično idejo o večvrednosti bele rase je na igrah v Berlinu zrušil temnopolti ameriški šprinter Jesse Owens, s štirimi zlatimi odličji junak zadnjih iger pred drugo svetovno vojno. V Berlinu je eno od svojih šestih olimpijskih odličij osvojil tudi legendarni slovenski telovadec Leon Štukelj (srebro na krogih).
Zgodilo se je še:
Leta 1909 je na sedmi izvedbi kolesarske dirke po Franciji zmagal Luksemburžan Francois Faber.
Leta 1954 je na 41. dirki po Franciji zmagal domačin Louison Bobet.
Leta 1976 so se v Montrealu v Kanadi končale igre 21. olimpijade.
Leta 1980 je vzhodnonemški skakalec v višino Gerd Wessig na atletskem mitingu v Moskvi postavil svetovni rekord, preskočil je 2 metra in 36 centimetrov.
Leta 1982 je vzhodnonemška plavalka Petra Schneider v Ekvadorju postavila svetovni rekord na 400 mešano (4:36,10).
Leta 1987 je ameriški boksar Mike Tyson v 12 rundah premagal rojaka Tonyja Tuckerja in ubranil naslov svetovnega prvaka težke kategorije.
Leta 1997 se je v Atenah začelo šesto svetovno prvenstvo v atletiki.
Leta 2008 je na himalajskem osemtisočaku K2, drugi najvišji gori na svetu, v plazu umrlo 11 alpinistov
Rodili so se:
1894 – pokojni italijanski kolesar Ottavio Bottecchia
1901 – pokojni filipinski boksar Francisco Guilledo “Pancho Villa”
1921 – pokojni ameriški teniški igralec Jack Kramer
1955 – pokojni jamajški boksar Trevor Berbick
1958 – nekdanji norveški tekač na smučeh Tor Hakon Holte
1961 – nekdanji ameriški telovadec Bart Conner
1961 – nekdanji nizozemski nogometaš Danny Blind
1970 – nekdanji angleški nogometaš David James
1974 – nekdanja kanadska tekačica na smučeh Beckie Scott
1976 – nekdanji nigerijski nogometaš Nwankwo Kanu
1976 – nekdanji turški nogometaš Hasan Sas
1978 – nekdanji švedski biatlonec Björn Ferry
1981 – slovenski nogometaš Marko Žagar
1984 – nemški nogometaš Bastian Schweinsteiger
1986 – ruska teniška igralka Jelena Vesnina
1986 – švedski hokejist Anton Stralman
1987 – hrvaško-slovenski biatlonec Jakov Fak
1993 – slovenski smučarski skakalec Anže Semenič
