Finale svetovnega prvenstva v nogometu, stadion je popolnoma razprodan. Nek gledalec se pa čudi, zakaj je sedež zraven njega prazen. Vpraša moškega, ki sedi en sedež naprej, kako je to mogoče. Ta mu odgovori : “Pravzaprav imam jaz karto za ta sedež. Bil je za mojo ženo, ki je 40 let vedno hodila z mano na vse tekme, zdaj pa je nenadoma umrla.”. “Oprostite, moje iskreno sožalje. Ampak, ali nimate kakega drugega sorodnika ali prijatelja, ki bi mu lahko dali…
Vdova je za možev pogreb naročila venec z napisom:”Na svidenje.” Ko je prišla domov je razmišljala in prišla do zaključka, da je napis le preveč reven in je poklicala v cvetličarno: “Prosim, če napisu na žalnem traku venca dodate še besede: “v nebesih”, če bo še kaj prostora. Ko je prevzela venec je na traku pisalo: “Na svidenje v nebesih, če bo še kaj prostora.”
Teta je ob vsaki poroki vedno stopila do mene in me drezala: “Ti si naslednji, zdaj je že tvoj čas! S tem je prenehala šele, ko sem ji jaz to začel govoriti na pogrebih.
Čast je samo ščit, ki ga nosijo za tvojim pogrebom. Tako se konča moj katekizem. (Henrik IV, 7, prvi del, Shakespeare, William, 1564-1616)
Na porokah mi tastari vedno težijo eno in isto “Ti si naslednji.” … Sedaj sem jim jaz na pogrebih začel govoriti enako!
Na pogrebnem podjetju vprašajo zeta, ki mu je umrla tašča: “Naj taščo pokopljemo, balzamiramo ali kremiramo?” Vse troje! Nočem tveganja!
BREZ BESED
