Ujame duhovnik zlato ribico. Če me izpustiš, ti izpolnim dve želji, moleduje ribica. Duhovnik jo izpusti. – Povej prvo željo, mu reče ribica. – Nočem več biti duhovnik. Ribica mu vzame Biblijo in talar ter ga obleče v Murino obleko. – In druga želja? – Rad bi živel preskrbljen, brez vseh skrbi in brez dela. Ribica mu zamenja Murino obleko s talarjem in vrne Biblijo, z jezno pripombo: – Ne me zajebavat…
Izpoved duši dobro dene. To so katoliki imenitno zadeli. Podvojili so užitek greha s tem, da ti dajo priložnost, da se lahko razgovoriš o njem.
Duhovnik vzame v avto nuno, ki je štopala. Nuna vstopi, se vsede in prekriža noge tako, da se ji razgalijo kolena. Duhovnik se skoraj zaleti, tako izbuli oči. Ko le umiri vozilo, počasi zdrsi z roko po njenem golem kolenu. Nuna sramežljivo: ‘Oče, ne pozabite, psalm 129?’ Duhovnik hitro umakne roko. Čez nekaj trenutkov njegova dlan spet kar sama zaide. Nuna ponovno: “Oče, ne pozabite psalm 129?” Duhovnik se opravičuje: “Oprosti sestra, toda meso je šibko.” Prispeta do samostana, nuna…
V neki revnejši fari je župnik vsako leto pobiral t.i. desetino. Ko se je enemu izmed kmetov rodil deseti otrok, je naročil najstarejšemu, naj otroka odnese župniku. Župnik pogleda »desetino« in reče: “To pa nesi kar domov, jaz nisem spal pri vaši mami!” “Saj pri naši pujsi tudi niste, pa ste odojka kljub temu z veseljem vzeli!”
Razglašam vaju za moža in ženo. Sedaj lahko posodobita svoj Facebook status.
Na letalu so sedeli najbolj pameten človek na svetu, duhovnik, desetletni deček ter pilot. Letalo je zašlo v težave, zato je pilot potnikom sporočil slabo novico, da bodo morali skočiti. A na voljo so bila le tri reševalna padala.
Rudi gleda, kako župnik s kladivom in žeblji popravlja plot. “Ali bi se rad česa naučil?” vpraša župnik. “Ne, le zanima me, kaj rečejo župniki, ko se kresnejo po prstih.”
Mladega duhovnika pošljejo na redko naseljeno Kočevsko, kjer je zelo osamljen. Po letu dni se odloči za obisk starega župnika, ki prav tako živi v divjini, da najde pri njem tolažbo in spodbudo.”Kaj vam pomaga vzdržati v tej samoti?” “Maša in dva martinija dnevno,” odgovori župnik. “Bi spili kozarček z mano?” “Z veseljem, zelo rad.” Župnik se obrne proti kuhinji in zavpije: “Maša…, zmešaj nama dva martinija!”
Duhovnik pred sveto mašo gleda skozi okno župnije, nakar na ulici opazi dva moška ter malo deklico med njima. Ko se moška poljubita, se župnik zgroženo vpraša: “Kam gre danes ta svet?! Kaj si pa ti misliš o tej zalegi pedrski!?” V istem trenutku izpod duhovnikovega mašnega oblačila pokuka mlajši deček, se obriše okoli ust ter odgovori: “Res je gospod župnik, na naši zemlji je vse preveč spolnih izprijencev!”
Ujame duhovnik zlato ribico. – Če me izpustiš, ti izpolnim dve želji, moleduje ribica. Duhovnik jo izpusti. – Povej prvo željo, mu reče ribica. – Nočem več biti duhovnik. Ribica mu vzame Biblijo in talar ter ga obleče v Murino obleko. – In druga želja? – Rad bi živel preskrbljen, brez vseh skrbi in brez dela. Ribica mu zamenja Murino obleko s talarjem in vrne Biblijo, z jezno pripombo: – Ne me zajebavat…!!!
Gospod v poznih 80 se odpravi na spoved. Gospod: “Oče, med 2. svetovno vojno je na domača vrata potrkala lepotica in me prosila, naj jo skrijem pred nemci. Seveda je nisem mogel zavrniti, zato sem jo skril na podstrešje.” Duhovnik odgovori: “To pa res ni nič slabega, imaš za povedati še kaj kar ti leži na duši?”
-“Gospod župnik, prosim, pridigajte prihodnjič tudi o razodetjih in videnjih, ki jih ima moj mož.”
Po maši k župniku prihajajo farani, mu podajo roko in se mu lepo zahvalijo. Pristopi tudi lepo oblečen moški in reče: “Gospod župnik – za popizdit dobro pridigo ste imeli!” “Me veseli, da vam je bila všeč, vendar bi vas prosil, da takih besed ne uporabljate, ker se to v cerkvi ne spodobi.” “Kakorkoli že,” nadaljuje možakar, “vaša pridiga mi je bila tako všeč, da sem vam fuknil 100 evrov v puščico.” “Ne me jebat?!” odvrne župnik.
-“Že spet ste tukaj?”
Mladega duhovnika pošljejo na redko naseljeno Kočevsko, kjer je zelo osamljen. Po letu dni se odloči za obisk starega župnika, ki prav tako živi v divjini, da najde pri njem tolažbo in spodbudo. “Kaj vam pomaga vzdržati v tej samoti?” “Maša in dva martinija dnevno,” odgovori župnik. “Bi spili kozarček z mano?” “Z veseljem, zelo rad.” Župnik se obrne proti kuhinji in zavpije: “Maša…, zmešaj nama dva martinija!”
