Na današnji dan leta 2001 se je zgodil najhujši teroristični napad na ozemlju ZDA. V New Yorku je ob trku letal v stolpnici Svetovnega trgovinskega centra (WTC) umrlo nekaj manj kot 3.000 ljudi.
Najhujši teroristični napadi na ozemlju ZDA so uradno terjali življenja 2.977 ljudi iz okoli 90 držav. Umrlo je tudi 19 teroristov, ki so ugrabili štiri letala in z dvema trčili v omenjeni stolpnici, z enim v Pentagon, eno pa je strmoglavilo na travnik v Pensilvaniji.
Administracija tedanjega predsednika ZDA Georgea Busha je po napadih in z uvodno podporo mednarodne skupnosti začela svetovno vojno proti terorizmu, ki traja še danes. Ker so bili napadi delo vodje teroristične mreže Al Kaida Osame bin Ladna, so ZDA kmalu napadle Afganistan, da bi strmoglavile talibane, ki so dajali zavetišče Al Kaidi in Osami bin Ladnu.
V New Yorku so slovesno odprli Nacionalni spominski park na kraju, kjer sta nekoč stali stolpnici Svetovnega trgovinskega centra. Na njegovih zidovih so izpisana imena vseh žrtev napadov v New Yorku, Pentagonu in Pensilvaniji ter imena šestih žrtev prvega terorističnega napada na WTC 26. februarja leta 1993.
Leta 1524 se je rodil francoski pesnik Pierre de Ronsard, dvorni pesnik Karla IX., eden vodilnih književnikov renesanse. Umrl je leta 1585.
Leta 1674 se je v Slovenjem Gradcu rodil Franc Mihael Strauss, najizrazitejši predstavnik baročnega slikarstva na slovenskem Štajerskem.
Leta 1789 je umrl predklasični hrvaški skladatelj Luka Sorkočevič. Rodil se je leta 1734 v Dubrovniku.
Leta 1816 se je rodil znani nemški optik in finomehanik Carl Zeiss, ki je v Jeni ustanovil podjetje za proizvodnjo optičnih in mehanskih izdelkov. Umrl je leta 1888.
Leta 1825 se je rodil avstrijski glasbeni kritik Eduard Hanslick.
Leta 1855 so po enajstmesečnem obleganju britanske, francoske in turške enote zasedle Sevastopol, najpomembnejšo rusko oporišče v Črnem morju. Z zasedbo se je končala največja operacija v krimski vojni.
Leta 1862 se je rodil ameriški pisatelj William Sydney Porter, bolj znan kot O. Henry.
Leta 1870 je kralj Sardinije Viktor Emanuel napadel papeško državo v Rimu in že čez slabo leto svojo prestolnico preselil v palačo Kvirinal. Papež se je zatekel v Vatikan in od takrat je njegova suverenost omejena samo na vatikanske palače.
Leta 1881 se je rodila danska filmska in gledališka igralka Asta Nielsen, ki je bila ena prvih zvezdnic nemega filma. Umrla je leta 1972.
Leta 1883 se je rodil Grigorij Jevsejevič Zinovjev, boljševistični voditelj in organizator oktobrske revolucije. Pet let je bil predsednik izvršnega komiteja Kominterne. Leta 1936 so ga v času Stalinovih čistk ustrelili.
Leta 1917 se je rodil Ferdinand Edralin Marcos, v letih, ko je bil izbran za filipinskega predsednika, gotovo eden najpriljubljenejših voditeljev.
Leta 1940 je Adolf Hitler napotil svoje pehotne in zračne enote zaščitit naftna polja v Romuniji, od koder naj bi se pripravljale za njegove kasnejše operacije v Sovjetski zvezi.
Leta 1940 se je rodil ameriški filmski režiser Brian de Palma.
Leta 1941 je bil v Ljubljani plenarni sestanek kulturnih delavcev v okviru Osvobodilne fronte slovenskega naroda, na katerem so sprejeli sklep o kulturnem molku.
Leta 1943 so na Vogrskem pri Novi Gorici ustanovili narodnoosvobodilni svet za Primorsko.
Leta 1943 se je začelo zavezniško osvobajanje Korzike.
Leta 1944 sta ZSSR in Bolgarija podpisala premirje.
Leta 1945 se je rodil Franz Beckenbauer, legendarni nemški nogometaš, ki je elf popeljal do naslova svetovnega prvaka leta 1974.
Leta 1960 so se končale olimpijske igre v Rimu, ki so se začele 25. avgusta. Najboljši slovenski uvrstitvi sta uspeli telovadcu Miru Cerarju: 5. mesto na drogu in 8. mesto v mnogoboju.
Leta 1960 se je Ringo Starr pridružil skupini The Beatles.
Leta 1961 je umrl slovenski politik in etnolog Niko Županič.
Leta 1965 se je rodil sirski predsednik Bašar Al Asad.
Leta 1970 je v Moskvi umrl Nikita Sergejevič Hruščov, protistalinistični politik in državnik.
Leta 1973 je bil v vojaškem udaru, ki ga je izvedel Augusto Pinochet, v Santiagu de Chile ubit čilski predsednik Salvador Allende Gossens. Bil je prvi svobodno izvoljeni marksistični predsednik v Latinski Ameriki.
Leta 1987 se je rodil jamajški pevec in kitarist Peter Tosh.
Leta 1994 v 2. krogu italijanskega nogometnega prvenstva je FC Cremonese doma gostil moštvo Napolija in ga premagal z 2:0 (1:0). Oba zadetka za Cremonese je dosegel Kranjčan Matjaž Florjančič.
Leta 2001 so ob 14.45 po srednjeevropskem času islamski fundamentalisti – teroristi iz vrst Al Kaide, ki jih vodi Osama bin Laden – z letali napadli in porušili stolpnici WTC-ja v New Yorku.
Leta 2003 je po atentatu umrla švedska političarka Anna Lindh.
Leta 2004 je Juan Pablo Montoya na 1. kvalifikacijskem treningu v Monzi krog prevozil s povprečno hitrostjo 262,242 km/h, kar je bilo najhitreje v zgodovini formule ena.
Leta 2005 je Roger Federer postal prvi teniški igralec moderne dobe, ki je dvakrat zapored osvojil Wimbledon in Odprto prvenstvo ZDA, potem ko je premagal Andreja Agassija (6:3, 2:6, 7:6 in 6:1).
Leta 2010 so vaterpolisti Hrvaške prvič postali evropski prvaki, potem ko so v finalu EP-ja v Zagrebu s 7:3 premagali Italijo.
Leta 2012 so slovenski nogometaši v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo doživeli boleč poraz v Oslu. Norveška je bila boljša z 2:1, odločilni zadetek je z bele točke v 94. minuti dosegel John Arne Riise.
Leta 2013 je italijanski nogometni strokovnjak Giovanni Trapattoni po petih letih zapustil selektorski stolček irske reprezentance.
26. februarja leta 1993 je bil ob 12.18 v New Yorku izveden bombni napad na World Trade Center.
Eksplodirala je bomba v tovornjaku, ki je bil parkiran v severnem stolpu. Pri tem je umrlo 6 ljudi, več kot 1.000 pa je bilo ranjenih.
Po napadu so evakuirali 50.000 ljudi, mnogi med njimi so imeli velike težave z dihanjem. Z napadom so povzročili več kot 500 milijonov dolarjev škode. Mestne oblasti in FBI so takoj začeli množično iskanje storilcev kaznivega dejanja in v nekaj dneh aretirali islamske fundamentaliste.
Stavbi sta bili dokončno uničeni v terorističnem napadu 11. septembra 2001.
Drugi dogodki na današnji dan …
Leta 364 je bil za rimskega cesarja razglašen Valentinijan I.
Leta 1266 so v bitki pri Beneventu vojaki pod vodstvom Karla, grofa Anjoujskega premagali nemško-sicilijansko vojsko pod vodstvom Manfreda Sicilijanskega. V bitki je Manfred umrl, papež Klemen IV. pa je Karla razglasil za sicilijanskega in neapeljskega kralja.
Leta 1361 se je rodil svetorimski cesar in kralj Bohemije Venceslaus.
Leta 1522 je dal Hernan Cortes obesiti azteškega vladarja Cuauhtemoca.
Leta 1577 je umrl švedski kralj Eric XIV.
Leta 1786 se je rodil francoski fizik in astronom Dominique Francois Jean Arago. Napisal je več del o polarni svetlobi in elektromagnetizmu. Umrl je leta 1853.
Leta 1794 je pogorel grad Christiansborg v Köpenhavnu.
Leta 1797 je angleška banka izdala prvi bankovec za en funt.
Leta 1815 je Napoleon zapustil otok Elbo v spremstvu 1.000 vojakov in krenil na zmagoviti pohod proti Parizu.
Leta 1829 se je rodil Levi Straus, človek, ki je iznašel džins. Po njem se imenujejo hlače – leviske.
Leta 1848 je bila razglašena druga francoska republika.
Leta 1861 se je rodil bolgarski kralj Ferdinand.
Leta 1863 je ameriški predsednik Abraham Lincoln podpisal zakon o državni valuti.
Leta 1869 se je rodila ruska revolucionarka in političarka Nadežda Konstantinovna Krupska.
Leta 1885 se je rodil litovski predsednik Aleksandras Stulginskis.
Leta 1896 se je rodil sovjetski javni delavec in teoretik Andrej Aleksandrovič Ždanov. Leta 1934 je postal sekretar centralnega komiteja.
Leta 1903 se je rodil italijanski kemik in Nobelov nagrajenec Giulio Natta.
Leta 1909 se je rodil jordanski kralj Talal bin Abdulah.
Leta 1909 je turška Porta priznala avstro-ogrsko aneksijo Bosne in Hercegovine in se sprijaznila z izgubo ozemlja. S to pogodbo se je tudi uradno končala turška oblast v BiH-u.
Leta 1931 je umrl nemški kemik in Nobelov nagrajenec Otto Wallach.
Leta 1935 je bila ustanovljena nemška Luftwaffe.
Leta 1935 je Anglež Robert Watson-Watt predstavil radar.
Leta 1936 se je na Japonskem zgodil vojaški udar.
Leta 1941 so britanske afriške kolonialne enote zavzele Mogadiš.
Leta 1944 se je v Theresienstadtu začelo snemanje nacističnega reklamnega filma z naslovom Führer vas podarja Židom.
Leta 1946 se je rodil egipčanski kemik in Nobelov nagrajenec Ahmed H. Zewail.
Leta 1946 je iz Teksasa v ZDA vzletelo letalo lucky lady 2, s katerim je 14-članski posadki prvič uspel neprekinjen let okoli sveta.
Leta 1950 se je rodila premierka Nove Zelandije Helen Clark.
Leta 1952 je Velika Britanija sporočila, da ima v lasti jedrsko orožje.
Leta 1961 je umrl maroški kralj Mohamed V.
Leta 1969 je umrl izraelski premier Levi Eshkol.
Leta 1971 je generalni sekretar Organizacije združenih narodov U Thant podpisal deklaracijo, s katero je pomladansko enakonočje razglasil za dan Zemlje.
Leta 1972 je v Zahodni Virginii počil jez na reki Buffalo. V poplavi je umrlo 125 ljudi.
Leta 1980 sta Izrael in Egipt vzpostavila diplomatske odnose.
Leta 1985 je umrl nizozemski ekonomist in Nobelov nagrajenec Tjalling Koopmans.
Leta 1990 so bili na nikaragovskih volitvah poraženi sandinisti.
Leta 1991 je Tim Berners Lee predstavil WorldWideWeb, prvi spletni brskalnik.
Leta 1991 je iraški predsednik Sadam Husein po radiu objavil, da se bo iraška vojska umaknila iz Kuvajta.
Leta 1992 je armenska vojska v azerbajdžanski vasi Hocali ubila več kot 600 ljudi.
Leta 1995 je najstarejša banka v Veliki Britaniji Barings Bank propadla, potem ko je njen delavec Nick Leeson s špekulacijami na singapurski borzi izgubil 1,4 milijarde dolarjev.
Leta 1998 je umrl ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Theodore Schultz.
Leta 2001 so talibani uničili dva ogromna kipa Bude v Bamijanu v Afganistanu.
Leta 2004 so Američani lahko po 23 letih znova potovali v Libijo.
Leta 2004 je v letalski nesreči v bližini Mostarja umrl makedonski predsednik Boris Trajkovski.
Leta 2006 so se končale šestinštiridesete olimpijske igre (enaindvajsetih zimskih).
0 Comments